Zadnja “meme” objava na to temo in debata pod njo me je spodbudila, da še sam pristavim svoj lonček v upanju, da se razvije malo bolj plodna debata. Zmerjanje z dvoživkami in populizem ne peljeta nikamor.

Tema ima tako dolgo brado in je tako kompleksna, da lahko vsaka stran manipulira v nedogled.

Vlada ima pri manipuliranju veliko lažje delo, saj npr. lahko igra na karto strahu in emocij (vsi si želimo zdravnika, vse je strah, da ga ne bomo imeli, vsi smo “fouš” visokim plačam) in nastopa (zaenkrat) iz pozicije moči. Hkrati veliko zdravnikov dela “po starem” in niso v liniji s FIDES-om.

FIDES na drugi strani igra na karto nizkega zaupanja ljudi v vlado in uporablja argumente politične opozicije, hkrati se zaveda, za kako pomemben resor gre, in da si vlada pat pozicije v nedogled ne more privoščiti.

Nič v življenju pa ni črno-belo, še manj take teme.
Verjetno obstaja razlog, zakaj v to jabolko ni hotel/uspel/znal ugrizti še nihče do zdaj, problemi pa ne izvirajo iz leta 2023.

Ne bom se delal, da mi je vse jasno, niti da imam podroben vpogled v problematiko.
Nasprotno, mislim, da je moja stopnja razumevanja problema na ravni povprečnega državljana. Tukaj torej nekaj iztočnic, ki so pomojem prikaz tega, kako povprečen Slovenec doživlja stanje:

* Pacient zdravnika ne more dobiti na tlf
* Pacient ne more do osebnega zdravnika
* Čakanje na vse možne storitve
* Izkušnje in afere iz covidnih časov (onemogočen dostop do zdravnika za nenujne primere, štempljanje brez dejanske prisotnosti…)
* Korupcijske afere brez epiloga (zlate palice, podkupnine, preplačevanje materialov)
* Zdravsteni ministri redko zdržijo več kot 1 leto, kaj šele cel mandat (v spominu mi je ostal g. Fakin, ki je vztrajal, da bi bili direktorji javnih zavodov osebno odgovorni za finančno poslovanje zavoda, čemur je sledila nenadna bolniška in odstop)
* Zdi se, da je zdravstvo vreča brez dna, kar vedno znova ostaja nenaslovljeno
* Predmet političnih obračunavanj, politizacije in banalizacije na raven gostilniških debat (nevsebinske debate na ravni, “imamo za NVO-je in migrante, nimamo pa za zdravstvo”)
* Nedavni poskus, da bi imeli nek centraliziran in kvaliteten vpogled v čakalne vrste je spodletel (kako do tega poskusa takšnih evidenc nismo imeli?!)
* Vedno je govora o višjih plačah za zdravnike in dvige je FIDES izpogajal kar nekajkrat do sedaj, stanje pa se ni spremenilo, ravno nasprotno. Nazadnje govorimo o dvigu za 6 plačnih razredov leta 2021 v koronskem paketu zakonov.
* Zahteve FIDES-a si nekdo na minimalni/povprečni plači težko predstavlja: osnovna plača 3,5x povprečne v Sloveniji, izhod iz enotnega plačilnega sistema ipd.
* Nobene državne strategije, kako zapolniti kadrovske luknje, razen metanja denarja v steno in čakanja, kaj se bo prijelo
* Če plačam dodatnih 8eur na mesec za dodatno zavarovanje imam kar naenkrat dostop do specialista takoj? Torej izrinem koga drugega iz čakalne vrste ali kako gre to?

Primer iz Hrvaške:
[https://n1info.si/novice/svet/kako-je-hrvaski-uspelo-skrajsati-cakalne-dobe-v-zdravstvu/](https://n1info.si/novice/svet/kako-je-hrvaski-uspelo-skrajsati-cakalne-dobe-v-zdravstvu/)
Takšno reševanje problema pri nas ni možno?

Menim, da v trenutni družbeno-ekonomski ureditvi za kvalitetno javno zdravstvo ni veliko možnosti, saj bi za za ohranitev in izboljšanje potrebovali:

* Splošen konsenz kakšno ceno smo pripravljeni plačati zato, da ima sleherni državljan dostop do zdravnika in kvalitetne obravnave (tu se odvija razredni boj, hkrati pa se finančne vzpodbude v javnem sektorju nikoli ne bodo mogle primerjati s privat sektorjem)
* Analiza, kje se izgublja denar (korupcija in monopoli)
* Strategijo na državni ravni (da se določeni ukrepi sprejemajo postopoma z dolgoročnim planom, ne glede na to, kdo je na vladi)
* Pripravljenost vseh vpletenih z maksimalnim trudom, da se sistem ohrani in izboljša

In disclaimer, ja, sem za dostopno javno zdravstvo. Privatizacija pa se ne zgodi čez noč, ampak z večletno erozijo, ko se nenadoma zbudiš v državi, ko moraš za pravočasno ali kvalitetno obravnavo pač plačati zasebniku. Oh wait…

Se že vnaprej opravičujem za morebitno nenamerno ignoranco in za triggeranje določenih skupin ljudi.

Hvala za razumevanje in veselo razpravo.

by RedKozak84

7 comments
  1. Objavit place in opravljene storitve, po dnevih in storitvi, pa bo bolj jasno… ce so res tako slabo placani, bo javnost podprla visanje plac, ker noben noce kirurga za jurja pa pol place, ce so pa place dejansko visoke, bodo pa dohtarji malo utihnili. Stempljanj pa nic dela se ne bo dalo vec skrivat, videlo se bo kdo vec dela, kdo manj, pa vse anomalije, ki jih zdaj drzava noce iskat. Brez podatkov pa lahko samo mahamo s kurcem naokoli pa teoretiziramo.

  2. >Kot enega od primerov dobre prakse je Beroš navedel klinični center v Osijeku, kjer so v le nekaj mesecih uspeli znižati čakalno dobo za CT glave z 286 na 67 dni, in pregled dojke z magnetno resonanco z 285 na 68 dni. Kot so v Osijeku pojasnili za portal , so za skrajševanje čakalnih vrst uvedli dodatne popoldanske izmene na obeh napravah za magnetno resonanco. “Uvedli smo tudi dodatne izmene za magnetno resonanco ob sobotah in nedeljah.”

    Nič novega. V večini bolnišnic pri nas se odvija dodatni popoldanski CT in MR program. Čakalne dobe za MR so v bolnišnicah posledično zelo kratke. Ampak na račun zaslužkarskih radiologov in radioloških inženirjev, ki jih narod zadnje čase pribija na križ. Razen če si namigoval, da bi morali v letu 2024 zdravstveni delavci za skrajševanje čakalnih vrst opravljati udarniško, torej neplačano, popoldansko in vikend delo.

  3. Gola dejstva, ko že omenjaš Hrvate. Na Hrvaškem so pred kratkim zvišali plače zdravnikom. Povprečna plača zdravnika specialista je bila pred dvigom plač 1771 eur, po dvigu plač pa 2500 eur. Govorimo o neto zneskih, redno delo brez nadur.

    [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/hrvaska-vlada-nacrtuje-13-5-odstotno-zvisanje-plac-javnih-in-drzavnih-usluzbencev/696176](https://www.rtvslo.si/svet/evropa/hrvaska-vlada-nacrtuje-13-5-odstotno-zvisanje-plac-javnih-in-drzavnih-usluzbencev/696176)

    Hrvaška ima 3,7 zdravnika na 1000 prebivalcev, Slovenija pa 3,3. Povprečje EU je 4,0.

    V Sloveniji je neto plača zdravnika od 1076 eur (zdravnik začetnik, 32. PR) do 2700 eur (višji specialist z najvišjim PPD, npr. kirurg, 59. PR). Manj kot 2 % zdravnikov seže še za 3 PR višje na 2988 eur neto zaradi različnih izrednih imenovanj.

    Kot vidiš, nas Balkan prehiteva po desni strani. Nihče iz Balkanskega bazena ne bo več želel delat v Sloveniji, ker ima dejansko boljše pogoje na Hrvaškem. To bi nas moralo skrbet, sploh v teh letih, ko se upokojuje generacija zdravnikov boomerjev.

  4. Bom probal ponazorit stanje pri nas na enostaven način, da bo vsem jasno.
    Večina politikov in Slovencev javno zdravstvo razume kot državno zdravstvo. Torej zmotno menijo da koncesionarji niso del javnega zdravstva, so pa v bistvu zelo pomemben del. Jasno je, da koncesionar na sekundarnem nivoju ne bo opravljal najzahtevnejših operacij, nima dovolj prostorov, kadra, intenzive…te prepusti terciarju torej UKCju. Veliko več je kratkih/majhnih operacij kot velikih in odlično je, da se le te čim prej izvede, UKC pa lahko izvaja zahtevne posege.

    V Sloveniji recimo da letno zboli ali potrebuje zdravljenje 100 enot ljudi. Naš sistem z ZZZS na čelu v okviru javnega zdravstva na letni ravni zaradi svoje rigidnosti, planskega zdravstva in omejenosti kapacitet omogoči zdravljenje okrog 80% vseh potreb.

    Teh 80% so sedaj zdravniki naredili s soglasjem za nadurno delo z realno gledano povprečno 70 nadurami na mesec v javni ustanovi ali kot pomoč koncesionarji.
    Zdravniki so sedaj to soglasje vrnili. V povprečju bo vsak tako naredil 25% manj kot je sedaj.

    To pomeni, da bo neto izvedenih zdravljenj v javnem zdravstvu namesto 100 kot je potreb, namesto 80% kot jih pokrije ZZZS, sedaj kvečjemu 60%.

    Kaj to pomeni?
    Tako kot sedaj delamo, izvidi iz sistema na leto cca 20% obravnav. 5% se jih zdravi samoplačniško ostali pa se kopičijo v čakalni vrsti, ki pa kot obrestno obrestni račun ves čas raste.
    S preklicem soglasij zdravnikov in delom 40+8 ur tedensko, bo število obravnav, ki jih sistem ne zmore narediti narasel iz 20 na 40%. In čakalne vrste se bodo absurdno podaljšale.
    To je ogromno! Nedvomno bodo pacienti zaradi nedopustno dolgih čakalnih dob našli neko rešitev, verjetno v tujini, kamor bo odtekal naš davkoplačevalskim denar.

    Vsi se lahko strinjamo, da brez anesteziologa ni operacije. Njih že tako kronično primanjkuje. Zdaj, ko se jih bo dalo v turnuse, bodo operacije serijsko odpadale, kajti anesteziologi pokrivajo tudi intenzivno enoto. In za zagotavljanje 24 urne nege preprosto nimamo dovolj tega deficitarnega kadra.

    Glede plač zdravnikov. Ne zahteva se švicarskih plač, ampak dostojno plačo, ki je nekako v razmerju do povprečne/minimalne plače podobno kot v drugih EU državah. Ne zahtevamo npr. nemške plače, ampak enako razmerje od slovenske povprečne plače, kot je razmerje plače nemskega zdravnika, do povprečne nemške plače za enako 40 urno tedensko delo.
    To pa mislim, da je povsem realna zahteva.

    Plača in delovni pogoji 40+8, vozovnica, 13 plača,…so le še en od razlogov zakaj zdravniki tretjih držav in Balkana zaobidejo Slovenijo oziroma smo mi le odskočna deska za naprej.

    Če hočeš, da ti deficitaren, visoko izobražen kader ne uide, ga ustrezno plačaš.

    Na dolgo sem napisal. Hvala za razumevanje.

  5. Dvig plač si jaz pojasnjujem s tem, da če že ni realno, da se sam zdravstveni sistem uredi, si vsaj za povečan obseg dela zdravniki zaslužijo dostojno plačano nadurno delo. Realno stanje je, da če zdravniki prenehajo delati preko 48 urnega tedenskega delavnika se javno zdravstvo v roku enega tedna poruši. Zanima me koliko vas, ki tako kritizirate dvig plač, dela tudi na dan 24+ ur v službi? Zdravnik normo 48 ur na teden oddela v dveh dežurstvih.

  6. Predvsem javno zdravstvo ima kup naštetih problemov, pri koncesionarjih je problemov precej manj. Povsem privatizirano zdravstvo praktično ne more biti, ker gre za predvsem denar iz davkov.

    Če strnemo so problemi [Reading: The Disadvantages of Communism](https://courses.lumenlearning.com/suny-internationalbusiness/chapter/reading-the-disadvantages-of-communism/#:~:text=Central%20planning%20is%20difficult%20to,demand%20without%20a%20price%20mechanism.:) :

    * Central planning is difficult to achieve.
    * Consumers needs are not taken into consideration.
    * Productivity and efficiency are difficult to achieve without profit motive for the workers.
    * It is difficult to achieve internal balances between supply and demand without a price mechanism.

    Gre za splošne probleme komunizma in zdravstvo je še vedno povsem na komunističnem modelu. Centralno planstvo je slabo (ZZZS slabo optimizira sredstva, nima niti učinkovitih podatkov o celotnem sistemu, investicij že 20 let praktično ni). Delavci (zdravniki in ostali ) so nemotivirani, slabo produktivni in relativno neučinkoviti, ker ni motivacije (vsi plačani enako, tudi najslabši zdravnik v državi). Kupci (pacienti) nimajo dostopa do zdravnika, pa so relativno nepomembni, sistem ne upošteva sprememb navad kupcev (staranja populacije, selitev …). Supply in demnad problem je pa povsod, kjer se cene storitev samo prilagajajo inflaciji, ustanove zahtevajo predvsem višje cene storitev in podobno. Koncesionarji profitirajo od sistema, ker lahko ponujajo predvsem preplačane storitve in ne ponujajo podplačanih. Kakšna je realna cena pa ZZZS nima pravega občutka, trg ga precej bolj ima (več samoplačniko, več privat bolnic).

    Rešitve so enake kot pri komunizmu, prehod k bolj kapitalističnemu sistemu. Ta ne bo dober, bo pa manj slab.

Leave a Reply