Avstrijsko deželo Koroško na jugu omejuje greben Karnijskih Alp, ki se proti vzhodu nadaljuje s Karavankami. Ta naravna pregrada ščiti deželo z južne smeri, ima pa šibko točko ravno na stiku obeh gorskih verig. Tam se proti Koroški odpira dolina Ziljice, ob kateri vodi pot mimo Trbiža in Beljaka proti središču Avstrije. Morebitnemu napadalcu je ta prehod nudil odlično pot v osrčje monarhije. Ker je dolina Ziljice široka in tako manj primerna za postavitev zapore, je bilo treba sovražnika že pred Trbižem. Dostopi do Trbiža so trije – po Kanalski dolini, po Reklanski dolini preko Nevejskega prevala in iz Bovške kotline po dolini Koritnice ter preko Predela.
Med pripravami na vojno s Francijo leta 1808 so se Avstrijci odločili zgraditi zaporni utrdbi pri Naborjetu v Kanalski dolini in pod Predelom, da bi Francozom preprečili prodor proti Trbižu. Nalogo gradnje utrdbe pri Predelu je dobil inženirski stotnik Hermann von Hermannsdorf, utrdbe pri Naborjetu pa njegov prijatelj inženirski stotnik Friederich Hensel. Izbral je lokacijo med krajema Ukve (Uggovizza) in Naborjet (Malborgetto), kjer se Kanalska dolina močno zoži. Greben Čalabaj, ki tam moli v dolino, je bil logična izbira za postavitev utrdbe. Hensel je na tem mestu zgradil več stražnic, utrdb in topniških baterij, povezanih z jarki. Ko se je avstrijska vojska po porazu leta 1809 umaknila v notranjost monarhije, sta obe utrdbi dobili nalogo kriti umik. Hensel se je prostovoljno javil za poveljnika svoje utrdbe, kjer je padel v neenakem boju s Francozi 17. maja 1809. Enaka usoda je dan kasneje doletela Henslovega prijatelja Hermanna von Hermannsdorfa v utrdbi pod Predelom.
Po Napoleonovem porazu je Avstrija na Dunajskem kongresu leta 1815 dobila Lombardijo in Benečijo, kjer je utrdila štiri mesta: Verona, Mantova, Legnano in Peschiera. Prevladovalo je mnenje, da to zadošča, zato utrjevanju alpskih prehodov niso posvečali večje pozornosti. Vendarle pa so zaradi revolucionarnega vrenja v Italiji med letoma 1848 in 1850 obnovili zaporni utrdbi pri Naborjetu in na Predelu. Položaj se je povsem spremenil po avstrijskih porazih v italijanskih vojnah za neodvisnost leta 1859 in 1866, ko je morala Avstrija Italiji prepustiti Lombardijo, Benečijo in Furlanijo. Nova jugozahodna meja je potekala nevarno blizu osrčja monarhije, zato se je njen strateški pomen izredno povečal. Avstrijci so začeli na strateških poteh, ki so preko Alp vodile v notranjost monarhije, graditi vrsto utrdb.
Nova meja je Kanalsko dolino presekala pri Pontebbi, komaj 12 km stran od utrdbe pri Naborjetu. Dodatno se je pomen utrdbe povečal zaradi železnice Beljak – Trbiž – Videm. Zaradi zastarelosti utrdbe je leta 1878 vojno ministrstvo naročilo Inženirski direkciji v Celovcu ustanovitev komisije, ki naj bi ovrednotila možnost posodobitve. Komisija je kaj hitro ugotovila, da je utrdba za kaj takega preveč zastarela in da je bolj smiselno na istem mestu zgraditi novo. Načrt so pripravili do leta 1881.
2 comments
Avstrijsko deželo Koroško na jugu omejuje greben Karnijskih Alp, ki se proti vzhodu nadaljuje s Karavankami. Ta naravna pregrada ščiti deželo z južne smeri, ima pa šibko točko ravno na stiku obeh gorskih verig. Tam se proti Koroški odpira dolina Ziljice, ob kateri vodi pot mimo Trbiža in Beljaka proti središču Avstrije. Morebitnemu napadalcu je ta prehod nudil odlično pot v osrčje monarhije. Ker je dolina Ziljice široka in tako manj primerna za postavitev zapore, je bilo treba sovražnika že pred Trbižem. Dostopi do Trbiža so trije – po Kanalski dolini, po Reklanski dolini preko Nevejskega prevala in iz Bovške kotline po dolini Koritnice ter preko Predela.
Med pripravami na vojno s Francijo leta 1808 so se Avstrijci odločili zgraditi zaporni utrdbi pri Naborjetu v Kanalski dolini in pod Predelom, da bi Francozom preprečili prodor proti Trbižu. Nalogo gradnje utrdbe pri Predelu je dobil inženirski stotnik Hermann von Hermannsdorf, utrdbe pri Naborjetu pa njegov prijatelj inženirski stotnik Friederich Hensel. Izbral je lokacijo med krajema Ukve (Uggovizza) in Naborjet (Malborgetto), kjer se Kanalska dolina močno zoži. Greben Čalabaj, ki tam moli v dolino, je bil logična izbira za postavitev utrdbe. Hensel je na tem mestu zgradil več stražnic, utrdb in topniških baterij, povezanih z jarki. Ko se je avstrijska vojska po porazu leta 1809 umaknila v notranjost monarhije, sta obe utrdbi dobili nalogo kriti umik. Hensel se je prostovoljno javil za poveljnika svoje utrdbe, kjer je padel v neenakem boju s Francozi 17. maja 1809. Enaka usoda je dan kasneje doletela Henslovega prijatelja Hermanna von Hermannsdorfa v utrdbi pod Predelom.
Po Napoleonovem porazu je Avstrija na Dunajskem kongresu leta 1815 dobila Lombardijo in Benečijo, kjer je utrdila štiri mesta: Verona, Mantova, Legnano in Peschiera. Prevladovalo je mnenje, da to zadošča, zato utrjevanju alpskih prehodov niso posvečali večje pozornosti. Vendarle pa so zaradi revolucionarnega vrenja v Italiji med letoma 1848 in 1850 obnovili zaporni utrdbi pri Naborjetu in na Predelu. Položaj se je povsem spremenil po avstrijskih porazih v italijanskih vojnah za neodvisnost leta 1859 in 1866, ko je morala Avstrija Italiji prepustiti Lombardijo, Benečijo in Furlanijo. Nova jugozahodna meja je potekala nevarno blizu osrčja monarhije, zato se je njen strateški pomen izredno povečal. Avstrijci so začeli na strateških poteh, ki so preko Alp vodile v notranjost monarhije, graditi vrsto utrdb.
Nova meja je Kanalsko dolino presekala pri Pontebbi, komaj 12 km stran od utrdbe pri Naborjetu. Dodatno se je pomen utrdbe povečal zaradi železnice Beljak – Trbiž – Videm. Zaradi zastarelosti utrdbe je leta 1878 vojno ministrstvo naročilo Inženirski direkciji v Celovcu ustanovitev komisije, ki naj bi ovrednotila možnost posodobitve. Komisija je kaj hitro ugotovila, da je utrdba za kaj takega preveč zastarela in da je bolj smiselno na istem mestu zgraditi novo. Načrt so pripravili do leta 1881.
Hvala