Mervarjeva analiza: Električna energija v Sloveniji je, predvsem za gospodinjstva, med cenejšimi, omrežnina pa druga najcenejša

5 comments

1. desnuhi: Robert Golob bad.

   skopirano iz članka za ljudi brez dostopa.

   Mervarjeva analiza: Električna energija v Sloveniji je, predvsem za gospodinjstva, med cenejšimi, omrežnina pa druga najcenejša

   Razlog za morebitno krčenje in slabše rezultate velikih porabnikov električne energije niso visoke cene električne energije, ampak ohlajanje povpraševanja na glavnih trgih, meni šef Elesa Aleksander Mervar
   Gospodinjstva v Sloveniji so imela lani osmo najnižjo končno ceno električne energije med 27 članicami EU in tretjo najnižjo v primerjavi s sosednjimi državami, za Hrvaško in Madžarsko, piše v analizi končnih cen električne energije v Sloveniji v letu 2023 med 27 članicami EU, ki jo je včeraj objavil direktor Elesa Aleksander Mervar. Politika Hrvaške in Madžarske je bila sicer izrazito v prid gospodinjskemu odjemu, zato je bila cena na Madžarskem najnižja v EU, cena na Hrvaškem pa četrta najnižja.

   To so glavne ugotovitve Mervarjeve analize.

   1. Primerjava končnih cen električne energije za gospodinjski odjem glede na BDP po standardu kupne moči kaže, da je imelo sedem držav z nižjim BDP kot Slovenija višje končne cene električne energije. V Sloveniji smo imeli glede na pariteto kupne moči šeste najnižje cene električne energije v EU 27 za gospodinjstva.
   2. Vladni ukrepi od julija 2022 naprej – gre za zamejitve prodajnih cen električne energije, znižanje ali odprava določenih prispevkov in ukrepov na področju tarif za uporabo omrežja – so prinesli občutne učinke za gospodinjske odjemalce. Cene za gospodinjske odjemalce so bile v EU za 48,5 odstotka višje, v Nemčiji za 113,32 odstotka višje, v sosednjih državah pa za 18,73 odstotka višje kot v Sloveniji.
   3. Cene za male poslovne odjemalce (odjemalci na nizki napetosti, ki niso gospodinjski odjemalci in imajo priključno moč enako ali manjšo od 43 kilovatov, letno porabo pa ne več kot 499 megavatnih ur) so bile v EU27 za 14 odstotkov višje, v Nemčiji za 24 odstotkov višje, povprečje sosednjih držav je bilo višje za 29 odstotkov – vse to je v večji meri rezultat vladnih ukrepov.
   4. Slovenija je bila pri končnih cenah za negospodinjski odjem na 14. mestu med EU 27 državami. Končne cene za negospodinjske odjemalce so bile za 1,08 odstotka višje od povprečja EU ter za 4,88 odstotka nižje kot v Nemčiji, za 19 odstotka nižje od povprečja sosednjih držav in za 32,76 odstotka nižje kot na Madžarskem.
   5. V letu 2023 so imeli negospodinjski porabniki drugo najnižjo omrežnino, gospodinjski pa osmo najnižjo v EU27. Nizka omrežnina je posledica ukrepov, ki jih je sprejela krizna skupina, omogočili pa so jih rekordno visoki prihodki na avkcijah za čezmejne prenosne zmogljivosti Elesa v letih 2022 in 2023, v višini 114 in 126 milijonov evrov. S tem je ELES pokrival in še vedno pokriva stroške distribucij in omogoča, da ostaja omrežnina nespremenjena.
   6. Vlada je decembra vplačala 170 milijonov evov kapitala v ELES za pokrivanje stroškov izgub na omrežju in hkrati za ohranjanje nizkih tarif za uporabo omrežja. V letih od 2011 do 2021 je imel ELES v povprečju 40 milijonov evrov prihodkov. Aleksander Mervar opozarja, da takšna omrežninska politika ne omogoča naložb v elektroenergetsko omrežje, potrebnih za zeleni prehod.
   7. Poraba elektrike v letu 2023 pri 56 največjih porabnikih na distribucijskem omrežju se je zmanjšala za 8,7 odstotka glede na leto 2022. Delež stroškov električne energije v prihodkih iz poslovanja je leta 2021 znašal 1,48 odstotka, leta 2022 je zrasel na 2,55 odstotka, lani pa je po Mervarjevih ocenah zrasel na 2,8 odstotka. Hkrati so bili prihodki iz poslovanja v letu 2023 po ocenah Mervarja za 3,37 odstotka višji, izid pred obdavčenjem pa naj bi bil lani za 21,6 odstotka višji kot v letu 2021. Mervar ugotavlja, da za večino analiziranih družb višje cene električne energije niso razlog morebitnega krčenja poslovanja in slabših poslovnih izidov, ampak je razlog ohlajanje gospodarske rasti v državah, ki so največje uvoznice naših izdelkov in storitev. Nekatere družbe so z izgubo poslovale že v letu 2021, ko so bile cene električne energije tako nizke, da se ni izplačala nobena naložba v nove proizvodne vire, ki niso sonce in veter. Podobne razmere so tudi letos in tako naj bi po napovedih trajalo še do leta 2028.

   Celotna analiza je dostopa na [povezavi.](https://www.eles.si/Portals/0/xBlog/uploads/2024/4/22/mervar_analizakoncihcenelektri%C4%8Dneenergijeleto2023EUvprimerjavizRS.pdf)

   Še tabelca iz članka, razvrščeno po ceni elektrike naraščujoče.

   Končna cena električne energije za gospodinjstva v letu 2023, za vse odjemne skupine

   Država | Cena elektrike | preračun BDP po kupni moči
   :–|:–|:–
   Madžarska | 0,1146 | 84
   Bolgarija | 0,1165 | 70
   Malta | 0,147 | 115
   Hrvaška | 0,1557 | 84
   Romunija | 0,1791 | 86
   Luksemburg | 0,1898 | 264
   Slovaška | 0,1937 | 80
   **Slovenija** | **0,1967** | **100**
   Poljska | 0,1979 | 88
   Finska | 0,2014 | 119
   Švedska | 0,2021 | 129
   Estonija | 0,2137 | 89
   Portugalska | 0,2296 | 91
   Francija | 0,2369 | 111
   Grčija | 0,2475 | 74
   Španija | 0,26 | 98
   Litva | 0,2615 | 96
   Avstrija | 0,2803 | 135
   Češka | 0,304 | 100
   Latvija | 0,3101 | 78
   Irska | 0,3243 | 233
   Nizozemska | 0,333 | 143
   Danska | 0,3428 | 141
   Ciper | 0,3651 | 104
   Italija | 0,3844 | 107
   Belgija | 0,4045 | 129
   Nemčija | 0,4196 | 126

2. ta je sigurno bil v partiji zraven kućććana >:(

   /s

3. Zanimivo, da so pozabili napisati, da je razlog zato subvencija, ki ji v končni fazi plača davkoplačevalec.

   In pa:

   >Vlada je decembra vplačala 170 milijonov evov kapitala v ELES za pokrivanje stroškov izgub na omrežju

   Dvomim, da je vlada vplačala… Vplačala je država…

4. Prejsnji mesec račun za elektriko 150eur. Poceni? Jebeni oderuhi in cela ta fora z vzroki podražitev je nateg stoletja.

5. Copium analiza