Investiranje v ZLATO in OSTALE ŽLAHTNE KOVINE

https://live.staticflickr.com/65535/53715676463_69fb94ee12_b.jpg

Tako kot drugod tudi v Sloveniji veljajo raznorazne »resnice« o koristnosti vlaganja v zlato in ostale žlahtne kovine. Seveda ta prepričanja najbolj razširjajo prodajalci ki imajo od prodaje osebne koristi:

https://novice.najdi.si/novica/75c40ec2b16406a0e23287c7cd860cea/demokracija/nalozba-v-plemenite-kovine-zavarovanje-pred-izgubo-vrednosti-premozenja

Peter Slapšak, direktor podjetja ELEMENTUM iz Šenčurja pri Kranju, nas je pred kratkim podučil takole:

“Danes živimo v največjem finančnem eksperimentu v vsej zgodovini, zato je pomembno, da so naše naložbe razpršene, saj le tak način upravljanja premoženja omogoča finančno varnost v negotovih časih. Ena najbolj stabilnih investicij je naložba v plamenite kovine”… »Stara modrost pravi, da je najbolje eno tretjino premoženja naložiti v nepremičnine ali zemljo, eno tretjino v sklade, vrednostne papirje, banko in eno tretjino v plemenite kovine, kot sta zlato in srebro.«

Sedaj pa si poglejmo koliko resnice je v prodajalčevih trditvah:

1.    Gospod Slapšak trdi da naj bi prav danes živeli v največjem finančnem eksperimentu v vsej zgodovini. To prvič slišim, bolj verjetno je res da gospod Slapšak za začetek zgodovine sveta šteje datum ko je prevzel direktorsko mesto podjetja ELEMENTUM. Namreč, finančna situacija danes se ne razlikuje dosti od finančne situacije v preteklosti.

2.    Gospod Slapšak nas poduči da je ena najbolj stabilnih investicij naložba v plemenite kovine. Pa je to res?

Za preverjanje njegovih trditev sem pogledal pretekle donose zlata v primerjavi z delnicami velikih rastočih podjetij v ZDA (SP500, v Sloveniji temu ustreza ETF SXR8):

10 tisoč US$ vloženih v zlato januarja 1972 bi bilo aprila 2024 vrednih $483,835, vloženih v SP500 pa štirikrat več ($1,963,057):

https://live.staticflickr.com/65535/53715676463_69fb94ee12_b.jpg

https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&sl=5kbdHxlYWK9JBiVunfmybD 

10 tisoč vloženih v zlato januarja 1985 bi bilo aprila 2024 vrednih $68,346, v žlahtne kovine $99,657, v SP500 pa $961,287 (kar je 14 krat več v primerjavi z zlatom in 9.6 krat več v primerjavi z žlahtnimi kovinami):

https://live.staticflickr.com/65535/53715474346_bac78537a9_b.jpg

https://www.portfoliovisualizer.com/backtest-asset-class-allocation?s=y&sl=753smhwwY6l6wsg5FuTOfp 

Kot vidimo iz priloženih krivulj cena zlatu in žlahtnih kovin močno naraste v obdbobjih ko imajo delniški trgi slabše donose, na dolgi rok pa cena močno zaostaja. Zakaj? Kadar gredo delniški trgi navzdol vlagatelji v žlahtnih kovinah iščejo “varen pristan”, kupujejo žlahtne kovine in jim s tem višajo ceno. Ker pa kovine podobno kot kritpo valute ne proizvajajo ničesar (ni dividend) na dolgi rok močno zaostajajo. Velja si zapomniti da v 70% mesecev delnice rastejo in ne padajo zato žlahtne kovine rastejo le v 30% mesecev.

https://www.youtube.com/watch?v=8fIUGO_-nSQ

https://youtube.com/shorts/IYdV-Q8lLqs?si=2GGhaLqM91VQVEI1

 https://youtu.be/KlhT07G8zGs?t=118 

Na dolgi rok imajo navišje donose delniški indeksi ameriških podjetij. Verjetno Vas zanima zakaj tega Slovencem nihče od oglaševalcev ne pove? Razlog je samo eden: stroški indeksnih skladov (v Sloveniji gre za stroške pasivnih ETFov) so tako nizki da za prodajalce ne bi ostalo nič. Zato vam bodo slovenski “plemenitelji” vedno podtikali drage produkte borzne hiše ki jih hrani. Če pa se boste slučajno obrnili na firme kot Vezovišek ali Vzajemci vas bodo slednji napotili k slovenskim produktom in za to računali dodatne stroške, torej boste dvakrat na zgubi.

Računalo je tudi sicer izvrsten pripomoček. Namesto SP500 (ETF SXR8) izberemo large cap growth, namesto malih ameriških podjetij (ETF ZPRR) izberemo small cap, namesto malih poceni ameriških podjetij (ETF ZPRV) izberemo small cap value, in namesto NASDAQ-a (ETF SXRV) izberemo QQQ. Avtor računala Tuomo Lapninen pravi da bo računalo kmalu na voljo tudi v €.

Žlahtne kovine so v zgornjem računalu definirane takole: Vanguard Precious Metals Fund (VGPMX) 1985-2017; VanEck Vectors Gold Miners ETF (GDX) 2018+

https://www.portfoliovisualizer.com/faq#dataSources

S pomočjo računal gremo lahko še bolj nazaj. Vrednost ene unče zlata (31.103 g) je januarja 1871 bila 18.93 US$. Tisti ki so vložili 18.93 US$ januarja 1871 bi danes imeli:

2366.76 US$ če bi kupili zlato in prodali zlato decembra 2023.

462114.85 če bi ga vložili v SP500 in prodali delnico decembra 2023. Imeli bi (prilagojeno na inflacijo) skoraj 2 tisočkrat več (1951.828 krat več).

https://nma.org/wp-content/uploads/2016/09/historic_gold_prices_1833_pres.pdf

https://ofdollarsanddata.com/sp500-calculator/