Incoming komentarji tipa “gimnazijci so pol itak brezposelni” “bols it delat cimprej” “edino pravo delo je fizicno” itd.
Koncnooo! Ko smo se mi vpisovali, si bil cuden, ce nisi sel na gimnazijo pa si bil malo bolj brihten. Danes mi je žal, da se takrat nisem odločil za kakšno poklicno šolo.
Lepo, da se mentaliteta končno spreminja. Gimnazije so za tiste, ki jim očkoti lahko zrihtajo službe na ministrstvih, v kulturi in NVO-jih. Narod je končno pričenjal razumeti, da elite delajo proti njim.
Posledica zmanjsevanja rodnosti in ne tega da bi mulci zdaj raje kramp pa lopato vihtel
A zato ker so generacije rekordno nizke?
Problem je tudi v tem, da je diskusija o izobrazbi v Sloveniji preveč osredotočena na to, kaj ti lahko določena šola ponudi za nadaljno študiranje/delo (tj. “kam greš lahko naprej”), ne pa tudi toliko na kvaliteto samega učnega načrta.
Problem gimnazij je v tem, da ti enostavno nudijo neuporabno znanje, bodisi za nadaljni študij, bodisi za življenje na sploh. Nihče, ki ni šel študirat slovenistike po gimnaziji, si ni zapomnil celotne skripte glede glasoslovja iz 4. letnika. Nihče, ki ni šel študiral matematike, si ni zapomnil 20 različnih načinov odvajanja funkcije.
Po mojem mnenju bistvo zjanja ni oz. ne bi smelo biti samo dobre ocene in pisanje testov, ampak tudi v tem, da ti nekaj od tega dejansko ostane v spominu tudi po končani gimnaziji.
Moja hipoteza je, da je v resnici dosti majhen shift (20-30% vpisa) potreben pa se obrne od omejitve z vsemi petkami do tega, da omejitve ni.
Verjetno se najbolj pozna na tistih, ki bi že sicer kolebali med poklicno šolo in gimnazijo. In so raje šli v poklicno šolo. Manj dela s šolo pa prej se začne služiti dejanski denar. Lahko SURS dela ne vem kakšne analize o zaposlitvah in plačah, med ljudmi se šušljajo v resnici najbolj pravilne informacije.
Če imaš do 30ga svoj vodovodarski s.p. si zmagal. In tega se mladi zavedajo. Če je tvoj foter vodovodar boš tudi ti. Ne boš se trudil ‘napredovati’ in narest nek faks, da te pol dajo za komp za 1200e na mesec.
Ma sej po eni strani je to logično, če pada število otrok zaradi nizke rodnosti. Po drugi strani pa se verjetno tudi veča vpis na poklicne šole zaradi tega, ker je trg dela danes odprt in lahko imaš dobro plačo s srednjo poklicno šolo v tujini, ali pa če si samostojni podjetnik in si res dober v poslu. Praktičnega kadra je tudi vedno manj. Še vedno so pa v Sloveniji poklicne šole še vedno preslabo plačane.
Je pa žalostno, kako se še vedno obravnava gimnazijce in kako malo je cenjeno znanje. Če gimnazijec gre na fakulteto, diplomira in dobi službo, jo je itak dobil po vezah in je nesposoben. Če pa je ne dobi, je pa diploma ničvreden papir. Potem pa se čudimo, zakaj strokovni kader – inženirji, tehnologi, zdravniki, naravoslovci bežijo v tujino, ker “fizično delo je edino pravo delo”. Po projekcijah ima Slovenija zaradi bega možganov 2% manjši BDP kot bi ga lahko imela.
Meni manjka ključna informacija. Ali so zaznali manjši vpis tudi na ostalih srednjih šolah? Ali je vpis na negimnazijske srednje šole višji?
Ker prvo pomeni manj otrok, drugo pa pomeni, da se spreminja trend v izobraževanju.
—-
Pa razlika je, če gledas na vpis v procentih ali v absolutnih cifrah. Lahko je devetošolcev, ki hočejo na gimnazijo fizično manj, ampak je njihov delež glede na vse devetošolce še vedno približno enak kot prejšnja leta. Gimnazije pa pri omejitvah operirajo z absolutnimi ciframi.
OP vido headline pa reko ajde free karma…
Citat iz članka:
> Po številkah ministrstva za vzgojo in izobraževanje letošnje zanimanje za vpis v gimnazijske programe ni bilo nižje od povpraševanja zadnjih let…
Nizja rodnost in dojemanje starsev, da knaufar zasluzi do 3x vec od arhitekta. Apliciraj to neverjetno modrost na vse poklice. Mehanik vs strojni inzenir, etc…
Also rekordno število nepismenih, in žalostno neizučenih (posledično) po domače glupih otrok.
TL;DR: Naslov je malo zavajujoč (kdo bi si mislil). Vpis v gimnazije ni nižji, je pa znatno manj gimnazij z omejenim vpisom. Omenjeno je nekaj v smislu, da se dosti devetošolcev po prvotnem navalu prepiše (verjetno posredujejo, kdo ima majhne vmožnosti za vpis?) in da odpirajo “nadnormativne oddelke”, je pa splošneje manj vpisa ne nekatere bolj priljubjene gimnazije. Več vpisov je bilo na ekonomske gimnazije.
Deca so k pameti prisli. Cimprej v biznis.
Deca so k pameti prisli. Cimprej v biznis.
Kar se mene tiče načeloma to ni slaba novica. Vaši komentarji so v bistvu vsak po svoje pravilni.
Glejte, jaz sem generacija, ki je šla masovno na gimnazije – mislim, da je bil rekord definitivno tam cca. blizu 60%. Ampak potem smo po gimnacijah šli še v veliki meri na družboslovno-humanistične fakse, istočasno pa je bilo takrat absolutno dno poklicnih šol. Tudi finančno je bil takrat absolutno low-point za mojstre, kakor se spominjam. Ljudje so vleiko znali narediti sami, njihova cena je pa padla, ker so se takrat plačno postavljala visoko vabljiva uradniška dela.
Nekateri so tam že po letu 2000 sprožali alarme v časopisih ampak se nas to ni prijelo. Tudi mediji takrat svojega dela niso naredili in te teme niso odpirali (morda kakšna oddaja Trenja z Urošem Slakom to je pa vse). Sumim, da je bilo politiki v interesu, da ohranja takšna razmerja dijakov in študentov – to namreč umetno zmanjšuje odstotke brezposelnosti.
Potem je pa udarila kriza l. 2008 in še posebej močno mlade v SLO. Zdaj ko gledam nazaj na tista leta se strinjam z tezo, da so zopet SLO mediji skrili pravi uničujoči učinek krize v SLO v obdobju 2008-2012, ki je bila po vseh metrikah za mlade dijake in predvsem študente najhujšimi v Evropi – pa takrat pomislimo na Italijo, Grčijo in Španijo.
Ta kriza študentskega prekariata je še posebej udarila mlade družboslovce. Istočasno pa je gospodarstvo – da je sploh preživelo – moralo iti v tehnološko transformacijo in v izvoz. Obenem je gospodarska kriza med mladimi takrat sprožila veliko preizpraševanje glede plač; posledično so mlada generazija Z-jevcev in alpha, ki so prišli za nami milenijci, začeli kritično gledati in si postavljati vprašanje – KAKO in S KAKŠNO PLAČO bom v Sloveniji PREŽIVEL in si KAJ KUPIL (hiša, stanovanje).
Po mojem mnenju je drugačen – ne formalni uradni statistični, ampak “ljudski”, “plebsovski” – pogled na kupno moč veliko pripomogel k temu. Gimnazija danes ostaja odskočna deska samo še za fakse, ki imajo finančni benefit – STEM faksi (strojna itd.), pravo, medicina. Oz. ki imajo finančno računico ob tehnično-poklicnih šolah, ki jih je cenovno dvignil trg (ponudba vs. povpraševanje).
Morda je to minus, nekaj kar lahko objokujemo, da mladina razmišlja preveč “materialistično” ampak vprašajmo se, ali nismo že v devetdesetih morda vzpostavljali netržna in nerealna plačna razmerja, obenem pa pogosto Sloveniji kupno moč zmanjšujemo/uničujemo z vedno novimi davčnimi posegi in birokratskimi ukrepi …
Meni se to zdi zwlo slab članek. Za začetek se tukaj govori o zelo majhnih razlikah. Mogoče 50 ljudi, ki se je pač odločilo, da gre nekam drugam. Nadnormativni oddelki se mi zdi, da so pri večjih gimnazijah bežigrad, vič, ledina, poljane itd., postali že kar standard.
Za vse demografe v komentarjih v letih 2008-2012, kar zdaj vstopa v gimnazija, je bilo največ rojstev v xadnjih dvajsetih letih. Bi pa bile v tem članku kot je že nekdo omenil potrebne tudi kakšne druge številke, da bi bil vreden objave.
17 comments
Incoming komentarji tipa “gimnazijci so pol itak brezposelni” “bols it delat cimprej” “edino pravo delo je fizicno” itd.
Koncnooo! Ko smo se mi vpisovali, si bil cuden, ce nisi sel na gimnazijo pa si bil malo bolj brihten. Danes mi je žal, da se takrat nisem odločil za kakšno poklicno šolo.
Lepo, da se mentaliteta končno spreminja. Gimnazije so za tiste, ki jim očkoti lahko zrihtajo službe na ministrstvih, v kulturi in NVO-jih. Narod je končno pričenjal razumeti, da elite delajo proti njim.
Posledica zmanjsevanja rodnosti in ne tega da bi mulci zdaj raje kramp pa lopato vihtel
A zato ker so generacije rekordno nizke?
Problem je tudi v tem, da je diskusija o izobrazbi v Sloveniji preveč osredotočena na to, kaj ti lahko določena šola ponudi za nadaljno študiranje/delo (tj. “kam greš lahko naprej”), ne pa tudi toliko na kvaliteto samega učnega načrta.
Problem gimnazij je v tem, da ti enostavno nudijo neuporabno znanje, bodisi za nadaljni študij, bodisi za življenje na sploh. Nihče, ki ni šel študirat slovenistike po gimnaziji, si ni zapomnil celotne skripte glede glasoslovja iz 4. letnika. Nihče, ki ni šel študiral matematike, si ni zapomnil 20 različnih načinov odvajanja funkcije.
Po mojem mnenju bistvo zjanja ni oz. ne bi smelo biti samo dobre ocene in pisanje testov, ampak tudi v tem, da ti nekaj od tega dejansko ostane v spominu tudi po končani gimnaziji.
Moja hipoteza je, da je v resnici dosti majhen shift (20-30% vpisa) potreben pa se obrne od omejitve z vsemi petkami do tega, da omejitve ni.
Verjetno se najbolj pozna na tistih, ki bi že sicer kolebali med poklicno šolo in gimnazijo. In so raje šli v poklicno šolo. Manj dela s šolo pa prej se začne služiti dejanski denar. Lahko SURS dela ne vem kakšne analize o zaposlitvah in plačah, med ljudmi se šušljajo v resnici najbolj pravilne informacije.
Če imaš do 30ga svoj vodovodarski s.p. si zmagal. In tega se mladi zavedajo. Če je tvoj foter vodovodar boš tudi ti. Ne boš se trudil ‘napredovati’ in narest nek faks, da te pol dajo za komp za 1200e na mesec.
Ma sej po eni strani je to logično, če pada število otrok zaradi nizke rodnosti. Po drugi strani pa se verjetno tudi veča vpis na poklicne šole zaradi tega, ker je trg dela danes odprt in lahko imaš dobro plačo s srednjo poklicno šolo v tujini, ali pa če si samostojni podjetnik in si res dober v poslu. Praktičnega kadra je tudi vedno manj. Še vedno so pa v Sloveniji poklicne šole še vedno preslabo plačane.
Je pa žalostno, kako se še vedno obravnava gimnazijce in kako malo je cenjeno znanje. Če gimnazijec gre na fakulteto, diplomira in dobi službo, jo je itak dobil po vezah in je nesposoben. Če pa je ne dobi, je pa diploma ničvreden papir. Potem pa se čudimo, zakaj strokovni kader – inženirji, tehnologi, zdravniki, naravoslovci bežijo v tujino, ker “fizično delo je edino pravo delo”. Po projekcijah ima Slovenija zaradi bega možganov 2% manjši BDP kot bi ga lahko imela.
Meni manjka ključna informacija. Ali so zaznali manjši vpis tudi na ostalih srednjih šolah? Ali je vpis na negimnazijske srednje šole višji?
Ker prvo pomeni manj otrok, drugo pa pomeni, da se spreminja trend v izobraževanju.
—-
Pa razlika je, če gledas na vpis v procentih ali v absolutnih cifrah. Lahko je devetošolcev, ki hočejo na gimnazijo fizično manj, ampak je njihov delež glede na vse devetošolce še vedno približno enak kot prejšnja leta. Gimnazije pa pri omejitvah operirajo z absolutnimi ciframi.
OP vido headline pa reko ajde free karma…
Citat iz članka:
> Po številkah ministrstva za vzgojo in izobraževanje letošnje zanimanje za vpis v gimnazijske programe ni bilo nižje od povpraševanja zadnjih let…
Nizja rodnost in dojemanje starsev, da knaufar zasluzi do 3x vec od arhitekta. Apliciraj to neverjetno modrost na vse poklice. Mehanik vs strojni inzenir, etc…
Also rekordno število nepismenih, in žalostno neizučenih (posledično) po domače glupih otrok.
TL;DR: Naslov je malo zavajujoč (kdo bi si mislil). Vpis v gimnazije ni nižji, je pa znatno manj gimnazij z omejenim vpisom. Omenjeno je nekaj v smislu, da se dosti devetošolcev po prvotnem navalu prepiše (verjetno posredujejo, kdo ima majhne vmožnosti za vpis?) in da odpirajo “nadnormativne oddelke”, je pa splošneje manj vpisa ne nekatere bolj priljubjene gimnazije. Več vpisov je bilo na ekonomske gimnazije.
Deca so k pameti prisli. Cimprej v biznis.
Deca so k pameti prisli. Cimprej v biznis.
Kar se mene tiče načeloma to ni slaba novica. Vaši komentarji so v bistvu vsak po svoje pravilni.
Glejte, jaz sem generacija, ki je šla masovno na gimnazije – mislim, da je bil rekord definitivno tam cca. blizu 60%. Ampak potem smo po gimnacijah šli še v veliki meri na družboslovno-humanistične fakse, istočasno pa je bilo takrat absolutno dno poklicnih šol. Tudi finančno je bil takrat absolutno low-point za mojstre, kakor se spominjam. Ljudje so vleiko znali narediti sami, njihova cena je pa padla, ker so se takrat plačno postavljala visoko vabljiva uradniška dela.
Nekateri so tam že po letu 2000 sprožali alarme v časopisih ampak se nas to ni prijelo. Tudi mediji takrat svojega dela niso naredili in te teme niso odpirali (morda kakšna oddaja Trenja z Urošem Slakom to je pa vse). Sumim, da je bilo politiki v interesu, da ohranja takšna razmerja dijakov in študentov – to namreč umetno zmanjšuje odstotke brezposelnosti.
Potem je pa udarila kriza l. 2008 in še posebej močno mlade v SLO. Zdaj ko gledam nazaj na tista leta se strinjam z tezo, da so zopet SLO mediji skrili pravi uničujoči učinek krize v SLO v obdobju 2008-2012, ki je bila po vseh metrikah za mlade dijake in predvsem študente najhujšimi v Evropi – pa takrat pomislimo na Italijo, Grčijo in Španijo.
Ta kriza študentskega prekariata je še posebej udarila mlade družboslovce. Istočasno pa je gospodarstvo – da je sploh preživelo – moralo iti v tehnološko transformacijo in v izvoz. Obenem je gospodarska kriza med mladimi takrat sprožila veliko preizpraševanje glede plač; posledično so mlada generazija Z-jevcev in alpha, ki so prišli za nami milenijci, začeli kritično gledati in si postavljati vprašanje – KAKO in S KAKŠNO PLAČO bom v Sloveniji PREŽIVEL in si KAJ KUPIL (hiša, stanovanje).
Po mojem mnenju je drugačen – ne formalni uradni statistični, ampak “ljudski”, “plebsovski” – pogled na kupno moč veliko pripomogel k temu. Gimnazija danes ostaja odskočna deska samo še za fakse, ki imajo finančni benefit – STEM faksi (strojna itd.), pravo, medicina. Oz. ki imajo finančno računico ob tehnično-poklicnih šolah, ki jih je cenovno dvignil trg (ponudba vs. povpraševanje).
Morda je to minus, nekaj kar lahko objokujemo, da mladina razmišlja preveč “materialistično” ampak vprašajmo se, ali nismo že v devetdesetih morda vzpostavljali netržna in nerealna plačna razmerja, obenem pa pogosto Sloveniji kupno moč zmanjšujemo/uničujemo z vedno novimi davčnimi posegi in birokratskimi ukrepi …
Meni se to zdi zwlo slab članek. Za začetek se tukaj govori o zelo majhnih razlikah. Mogoče 50 ljudi, ki se je pač odločilo, da gre nekam drugam. Nadnormativni oddelki se mi zdi, da so pri večjih gimnazijah bežigrad, vič, ledina, poljane itd., postali že kar standard.
Za vse demografe v komentarjih v letih 2008-2012, kar zdaj vstopa v gimnazija, je bilo največ rojstev v xadnjih dvajsetih letih. Bi pa bile v tem članku kot je že nekdo omenil potrebne tudi kakšne druge številke, da bi bil vreden objave.