Delim članek, objavljen 31.1.2022, ki predstavlja različne vidike o nepremičninski krizi: https://n1info.si/poglobljeno/nekateri-imajo-po-deset-stanovanj-drugi-si-ne-morejo-privosciti-niti-enega/
> Medtem ko v Sloveniji četrt milijona prebivalcev živi pod pragom revščine, dobrih 60 odstotkov ljudi pa mesečno prejema plačo, nižjo od povprečne, in mnogi težko plačujejo najemnino, kaj šele, da bi si lahko trajno rešili stanovanjski problem, je po drugi strani vse več ljudi, ki si kupujejo dodatna stanovanja. Drugo, tretje, četrto ali celo deseto. Kot naložbo.
> Enoznačnega odgovora na vprašanje, kdo so posamezniki, ki imajo v lasti več nepremičnin, ni, saj v Sloveniji ne vodimo podatkov, ki bi dali odgovor na to vprašanje.
Pregled vidikov/mnenj iz članka:
Direktor nepremičninske agencije Stoja Trade Zoran Đukić
> Po njegovi oceni je kar 30 odstotkov nakupov nepremičnin že investicijskih.
> Večina novogradenj v Ljubljani je “zelo zelo prazna”. Lastniki novega stanovanja, ki so ga kupili kot investicijo, ne želijo oddati, saj se jim ga zdi ‘škoda’. Večina se pa šele po nekaj letih odloči, začet oddajat.
Alen Komić, nepremičninski posrednik v agenciji ABC nepremičnine
> Ocenjuje, da so se investicijski nakupi nepremičnin v zadnjih letih umirili, zaradi visokih cen in da 90% kupcev še vedno kupi “le” 1 ali 2 dodatni stanovanji.
> Navede primer gospoda, ki je na svoje podjetje kupil deset stanovanj. Stanovanja so v objektu, ki je trenutno še v gradnji, vsa pa bo po prevzemu oddajal.
> Stanovanje kot investicijo večinoma kupuje višji srednji sloj ljudi ali bogatejši in poslovneži.
> Večina stanovanja kupi za dolgoročno oddajanje, za nekaj deset let, nekateri pa le za krajši čas oziroma dokler nepremičnine ne potrebujejo odraščajoči otroci.
> Na vprašanje, če se naložba v nepremičnino sploh še splača, pravi, da smo že na točki, kjer obstaja vprašanje ekonomske smiselnosti. “Za dobro naložbo je res treba najti nepremičnino, po kateri obstaja veliko povpraševanje za najem oziroma bo vsekakor obdržala ali celo pridobila vrednost skozi čas ali zaradi lokacije ali zaradi določene lastnosti, ki jo naredi bolj ekskluzivno,”
Predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo
> Posojil za reševanje stanovanjskega problema je vse manj; premožnejši, ki dobijo posojila, pa jih najemajo za nakupe naložbenih nepremičnin.
> “Večina populacije med minimalno in povprečno plačo v teh nepremičninskih razmerah v resnici ne more reševati stanovanjskega problema”
> Opozarja, da je “vedno veljalo in vedno bo, da lahko revnejši ali celo srednji razred na trgu stanovanjsko vprašanje rešijo samo z izrazitim tveganjem,” kar je na neki način “perverzno”
> “Tukaj se zelo jasno kaže, da prek trga stanovanjskega vprašanja ni mogoče rešiti. Lahko se reši le z družbenimi ali državnimi regulacijami ali posegi, bodisi javno gradnjo, regulacijo najema. Trg tega ne more rešiti”
Minister za finance Andrej Šircelj
> “Cene nepremičnin so narasle predvsem zato, ker so se na eni strani povečali prihranki ljudi, na drugi pa so bile pri investicijah obrestne mere nizke, in zato ljudje zdaj stanovanja kupujejo kot investicijo, kot varno naložbo”
> Meni, da bo treba v prihodnosti uvesti davek na nepremičnine.
Sociolog Klemen Ploštajner
> “Trenutno so velika težava gradbeni stroški in cena delovne sile, kar pomeni, da luksuzne nepremičnine tukaj konkurirajo nekim bolj dostopnim nepremičninam in dvigujejo njihovo ceno”
> Ti, ki kupujejo nepremične naložbeno imajo “lažji dostop do posojil, ker so bogatejši. Imajo tudi večjo kupno moč, kar pomeni, da so pripravljeni za nepremičnino pogosto dati tudi več kot kupec iz srednjega razreda. In to seveda vpliva tudi na cene”
> “Zdaj se govori o nizkih obrestnih merah. Za bogatega je to res investicijska priložnost, za srednji razred predstavljajo nizke obrestne mere možnost nakupa ob velikem tveganju, za revnejše pa pomeni popolno izključenost s trga”
> Višji srednji sloj nepremičnine vse bolj razume tudi kot zagotovilo varnosti. To se dogaja, ko “javni sistemi kolektivne varnosti razpadajo”, ljudje pa v nepremičninah iščejo zasebne oblike varnosti.
> “Vsak nakup nepremičnine, ki ga je nekdo kupil za investicijo, pa pomeni, da je izrinil nekoga, ki bi si rešil stanovanjsko vprašanje”
> Na trgu se veča ponudba dražjih najemnih stanovanj, saj so jih investitorji po nakupu dali na trg.
> Ljudje si želijo varnosti – “dokler ne bomo uredili varnosti najema, da bodo imeli tudi najemniki enako varnost kot lastniki, najem ne bo primerljiv ali privlačen.”
Arhitekt in raziskovalec dr. Richard Sendi z Urbanističnega inštituta
> “Dejstvo je, da je ponudba stanovanj neprimerno manjša, kot je povpraševanje. Na podlagi tega spoznanja lahko logično sklepamo, da večina ljudi išče in kupuje stanovanje za lastno uporabo, ne kot investicijo,” pravi.
> Kupci stanovanj, ali za lastno uporabo ali oddajo v najem, niso tisti, ki povzročajo rast cen na trgu. Cene nepremičnin so visoke in rastejo zaradi pomanjkljive ponudbe”
> Stanovanja, ki se zgradijo, se zelo hitro tudi prodajo, neodvisno od cene. Tudi zaradi ugodnih posojil.
> Prepričan je, da cene stanovanj še nekaj let ne bodo padle. “Osnovno pravilo delovanja (kateregakoli) trga je, da ceno blaga določata ponudba in povpraševanje (razen kakovosti seveda). Natančneje v tem primeru to pomeni, da bodo cene stanovanj pri nas začele padati šele takrat, ko bo ponudba presegla povpraševanje.”
> Lahko pa cene padejo v primeru gospodarske krize. Pri tem Sendi spomni, da so se cene v obdobju 2009–2013, ko smo imeli gospodarsko krizo, res znižale. “Cene so padle predvsem pri nepremičninah, ki so bile obremenjene z bančnimi krediti, ki so jih bili investotorji dolžni poravnati v določenem času.” + finančna kriza lahko vodi do zaostritev pogojev financiranja nepremičnin, kar bi slabo vplivalo na ponudbo nepremičnin na trgu.
> “Glavna napaka za nevzdržno stanje na slovenskem nepremičninskem trgu “neustrezna oziroma neobčutljiva stanovanjska politika”
> Kot del rešitve tudi on navaja davek na nepremičnine, ki je neka mehka oblika, ker ne prepove tretje nepremičnine, jo pa močno obdavči. Kot pravi, ta davek “omejuje investicijske nakupe, omejuje kopičenje nepremičnin in omejuje, da stanovanja niso dom nekoga, ampak špekulativna investicijska priložnost”.
> “Trenutno države črpajo denar na finančne trge, ta pa se steka v kriptovalute, delnice, jahte … Ta denar bi se lahko in bi se moral stekati v produktivne investicije, kot so dostopna stanovanja”.
Arhitektka in profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo mag. Anja Planišček
> “Po osamosvojitvi države je socialno funkcijo stanovanja začela izrinjati ekonomska, ki vse bolj stopa v ospredje. Stanovanje ni več le osnovna človekova potreba in pravica, temveč naložbena vrednost, kar pospešuje družbeno-ekonomske krize in dogajanja na globalnih finančnih trgih”
> “Gradi se še vedno premalo, kljub sicer nizki ceni denarja in obrestnih mer. Predvsem negativne obrestne mere pa spodbujajo tudi tiste, ki kupujejo stanovanja za investicijo, da kupujejo več”
> Slovenija je med državami, kjer je rast cen najvišja
> V Sloveniji je okoli 92 odstotkov stanovanjskih nepremičnih lastniških, pri nas še vedno večinoma težimo k lastništvu, kar pa je posledica stanja na stanovanjskem področju – pomanjkanja cenovno dostopnih in daljnoročno najemnih stanovanj z varnimi najemnimi razmerji.
> Na splošno v državah EU narašča preobremenjenost s stanovanjskimi stroški – od leta 2000, ko je strošek za stanovanje znašal 21,7 odstotka dohodka, je že do leta 2015 dosegel četrtino dohodka.
> “Če bomo še vedno težili k lastništvu in manj podpirali najem, bodo imeli tisti, ki si lastništva ne morejo privoščiti, večje probleme”
> Nimamo progresivno naravnanega nepremičninskega davka, niti nimamo nadzora nad tem, kaj tisti, ki imajo v lasti 40 stanovanj ali celo več, počnejo z njimi.
> Stanovanja, če so prazna, bi morala biti krepko obdavčena.
> “Namesto da bi država, kot je zapisano v ustavi, res omogočila različne možnosti, da človek pride do stanovanja, so to vlogo zdaj prevzeli državljani, v primeru mladih npr. njihovi starši in sorodniki,” pravi. Stanovanje je postalo “individualni” problem, ki naj ga posameznik reši sam.
19 comments
Človek še razume, da ima nekdo drugo stanovanje (recimo eno vikendico v Bovcu), in pa tretje v Ljubljani za otroke ko bodo šli študirat.
Karkoli več od tega je pa preseravanje, ki ga bi bilo potrebno prepovedati. Sicer ne vem, kako bi se to izvedlo.
Kvalitetna objava. Žalostna realnost slovenskega nepremičninskega trga.
Letos bo to verjetno zame glavni parameter za odločitev na volitvah. Se pravi svoj glas dam tistemu, ki se bo najjasneje izrazil proti investicijskim nakupom stanovanj.
nepremičninski davek, brez izjem, in sproščanje obdavčitve plač (še najlažje preko splošne dohodninske olajšave)
Prepoved oddaje stanovanj nedrzavljanov, nepremicninski davek, prepoved airbnb, 5 letna pavza med izgradnjo stanovanja in oddajanjem le tega.
Dokler si bomo oci zatiskali s floskulami “povprasevanje in ponudba” toliko casa bodo bogatasi kupovali cedalje vec stanovanj in cedalje bolj stiskali kupce in najemnike v kot.
Prosti trg je samo iluzija, ce je velik del trga v rokah pescice ljudi in tako tudi “povpraševanje in ponudba” postane “povpraševanje in izsiljevanje”.
Ce oddajas stanovanje za recimo 500€/mesec in te klice 8 ljudi za najem in ti nekdo ponuja 800€/mesec je to njegova odlocitev in dejanski prosti trg. Ko pa ti to vzames kot ponudbo in povprasevanje in potem zacnes ostalim pogojevat z 800€/mesec je pa to cisto izsiljevanje in ozemanje ljudi in takrat se je najlazje skrivat za temi floskulami.
Na koncu je rezultat ogromno stevilo druzin, ki placujejo oderuske najemnine in komaj zvozijo skozi mesec, ker jim gre tretjina ali vec dohodka samo za najemnino.
Drzava/politika ima skarje in platno da koregira nepremicniski trg, ce ima voljo seveda. En nacin da se poveca ponudba je dvig davkov, drug nacin je da se zida vec poceni stanovanj. Tu bi lahko vstopila drzava z sponzorskim zidanjem poceni stanovanj, npr. z bataljonom kitajcev ki znajo v kratkem casu zgradit par tisoc stanovanj. Bi se neprimicninski baloncek razpocil.
AmPak pROsti TrG sE Bo Sam uRediL, ker kaPiTaliZem <3
Prosti trg lahko deluje, če so pravila igre pravilna. Poleg prostorskih načrtov za gradnjo novih sosesk je potrebno poskrbeti, da bodo prazna stanovanja neprofitabilna (=nepremičninski davek, višji kot je rast cen nepremičnin).
Če od nekod pride dodatnih 200k ljudi v državo morajo nekje živeti a ne
Omejitev airbnb in ornk nepremicninski davek za vsa nadaljna stanovanja za začetek.
Iskreno ne vem kaj je fora vseh teh objav. Sej je skos isto. Mamo problem ja. Kaj pa zdaj? Osebno se mi zdi potrratno in zares numno gradit, dokler se ne reši jedra problema, ker dokler se splaca, bo vse novo ravno tako pokupljeno za investicije. Torej najprej rešit problem, da se splača kopičit nepremičnine.
Manj obdavčit delo in uvesti nepremičninski davek in še kak davek na prazno stanovanje/nepremičnino
Začetek je v tem, da se že 40 let ni nič pametnega zgradilo in sedaj je to tudi težko spremeniti s trenutno inflacijo, pomankanjem materiala. Nadaljevalo z verižno reakcijo kopičenja stanovanj, za lastno naložbo, kar vodi še v manj stanovanj, višje cene in še več kopičenja.
Skoraj vse službe so koncentrirane na Ljubljano in okolico in seveda da boš želel živeti v bližini posledično podležeš nategu. Ogromno stanovanj je praznih za elito ali se oddajajo airbnb, študetom za smešno visoke cene.
….
Žalostno pa je da smo si pred problemom tako dolgo zatiskali oči, da sedaj se ne more kaj dosti spremeniti. Razen če pride do zloma, recesije.
>Na splošno v državah EU narašča preobremenjenost s stanovanjskimi stroški – od leta 2000, ko je strošek za stanovanje znašal 21,7 odstotka dohodka, je že do leta 2015 dosegel četrtino dohodka.
Huh? A vi sam 25% date za najemnino?
V lasti imam 2 stanovanja, katera sta mi podarila mami in oči ker sem njun mali sonček. Ful je izi sam očitno niste bli dovolj pridni ko ste bli majhni pa jih zato nimate. /s
Iz danes na jutre se tega ne da rešiti.
Ampak v par letih pa lahko. Rabimo samo več zazidalnih parcel in progresiven davek z leti če ni pozidano. Prav tako davek na nepremičnine, ki niso v uporabi (nihče ni stalno prijavljen).
Jst sm lani kupil rabljeno stanovanje. Prej sem 10 let zivel v najemu in sem kooomaj napraskau tistih 20k, da sem pol dobil kredit za 85.
Jst sm sicer samski, ampak si ne predstavljam, da bi ena mlada druzina lahko nasparala toliko denarja.
>Stanovanje je postalo “individualni” problem, ki naj ga posameznik reši sam.
Vse je postalo individualni problem.
Ko Levica na to opozarja pa levosredinski oportunisti tipa SD (ki so isto ali slabse of SDS) vrescijo da je razdiralna…
Desnuharski boomerji so v devetdesetih za drobiž pokupil flete pod jazbinškom zdaj pa serjejo.
Če nova vlada tega ne bo začela resno reševat (davke v nebo in prisilit ljudi z 10 fleti v prodajo) bom prvi podprl kordiša da jo razbije.
Ker ce tega ne zrihtajo, te pa boljse da sds vlada do konc sveta in nardi koruptistan do konca iz nase drzave, jaz pa grem s trebuhom za kruhom
Tako bom rekel zaradi mene imajo lahko tudi po 100 stanovanj samo ne na ta račun da si jih drugi ne morejo zaradi tega kupit ami pa jih precej dražje plačajo. To so samovšečneži brez kančka morale.