*”Direndaj na ljubljanskih tržnicah je običajen del vsakdana že od nekdaj. Pred dobrim šestdesetimi leti so ljubljansko tržnico, kot vsako leto dotlej, napolnili prodajalci lubenic iz Srbije in okolice Negotina. A leta 1966, po zapisu časopisa Dnevnik, kar 5x več. Lubenice pa zato niso izgubile svoje cene, za kar so trgovci okrivili zlasti prevozne stroške. Preprost izračun v Dnevniku se je glasil: »2000 N-din za prevoz lubenic, 50 N-din fantom, ki so pomagali pri razkladanju in sortiranju debelih zelenih buč, 5 N-din popoldne za poltretji meter prostora na stojnici in še 150 N-din za blaten prostor pod kostanjem, kjer naj bi bilo skladišče, in naposled še 3 N-din za pravico prodaje v popoldanskem času.« Ob tem pa britko spoznanje: »Eh, slab kruh je iz tele moke! Tam v Južni Srbiji in v Vojvodini so res lubenici po deset, petnajst dinarjev, pa zavoljo njih še ni nihče obogatel. Pri vas v Ljubljani jih prodajamo po šestdeset, osemdeset pa zaradi tega tudi ne bomo obogateli. Kakorkoli se sučemo, vselej pridemo na začetek in to je – prazen žep!”*
Foto: Marjan Ciglič, Ljubljana, 30. avgust 1966
(Vir fb: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije)
Naj nekdo Ivanu Janezu poslje #brutalni komuniz3m.
3 comments
Iz časnika Dnevnik, 1966:
*”Direndaj na ljubljanskih tržnicah je običajen del vsakdana že od nekdaj. Pred dobrim šestdesetimi leti so ljubljansko tržnico, kot vsako leto dotlej, napolnili prodajalci lubenic iz Srbije in okolice Negotina. A leta 1966, po zapisu časopisa Dnevnik, kar 5x več. Lubenice pa zato niso izgubile svoje cene, za kar so trgovci okrivili zlasti prevozne stroške. Preprost izračun v Dnevniku se je glasil: »2000 N-din za prevoz lubenic, 50 N-din fantom, ki so pomagali pri razkladanju in sortiranju debelih zelenih buč, 5 N-din popoldne za poltretji meter prostora na stojnici in še 150 N-din za blaten prostor pod kostanjem, kjer naj bi bilo skladišče, in naposled še 3 N-din za pravico prodaje v popoldanskem času.« Ob tem pa britko spoznanje: »Eh, slab kruh je iz tele moke! Tam v Južni Srbiji in v Vojvodini so res lubenici po deset, petnajst dinarjev, pa zavoljo njih še ni nihče obogatel. Pri vas v Ljubljani jih prodajamo po šestdeset, osemdeset pa zaradi tega tudi ne bomo obogateli. Kakorkoli se sučemo, vselej pridemo na začetek in to je – prazen žep!”*
Foto: Marjan Ciglič, Ljubljana, 30. avgust 1966
(Vir fb: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije)
Naj nekdo Ivanu Janezu poslje #brutalni komuniz3m.
Makedonija supply?