by endivija

4 comments
  1. glavna prepoved bi mogla bit ta, ki jo imamo vsi delavci, ne mores delat iste stvari za svojega delodajalca in pol popoldne se za konkurenco, to je nujno potrebno prepovedat

    naj delajo zdravniki kolikor zelijo znotraj svoje ustanove oz. znotraj javnega zdravstva, da pa lahko cez dan ima ambulanto v javnem in pol popoldne se privat isto amb bi pa mogl prepoveda, naj ima, ce je tako sposoben amb v javnem sistemu cel dan

  2. Seveda, doktorska propaganda… Zdravnikov vecinoma ne primanjkuje, so bolj izjeme v posameznih specializacijah… Zdravniki vecine specializacij, kjer delajo privat, niso v pomanjkanju, prevec jih je, efektive v javnih ustanovah imajo okrog 50%… Dejansko primanjkuje sester, iz tedna v teden jih je manj, ob tem pa se odnasajo riti zdravnikom…

  3. >Koncesionarji so torej plačani za 24-urno oskrbo bolnikov, ki je ne izvajajo in je po zakonu niti ne smejo izvajati. Denar, ki ga neupravičeno dobivajo, lahko porabijo (tudi) za boljše nagrajevanje svojih zaposlenih. Pri koncesionarjih imajo tako tudi dvakrat višje plačilo za delo kot v javnih zavodih, zaradi česar tako zdravniki kot medicinske sestre odhajajo iz javnega sektorja v zasebni sektor. 

    Če je ta famozna neizvedena oskrba tako draga, da odtehta 2x razlike v plačah zaposlenih, potem primarno zdravstvo dela nekaj narobe. Sicer pa pri večini koncesijskih storitev 24 urna oskrba sploh ni potrebna in tudi v bolnici je ne bi bili deženi v tem primeru. Sliši se kot poizkus izumljanja lažnega pojasnila za premajhno produktivnost primarnega javnega zdravstva.

    >To lahko pripelje do točke, da bi bolnišnice – in s tem prebivalci – ostali brez pomembnih zdravljenj, kot so težka kirurgija, intenzivna terapija, zdravljenje rakavih bolezni in drugih zapletenih stanj, ki jih zasebni sektor zaradi kompleksnosti dejavnosti ne more nuditi.

    Teh ni predvsem zato, ker je narod prereven, da bi si jih lahko privoščil na trgu. Prerevni pa smo zato, ker imamo beg možganov najsposobnejših, visoke davke na plače in pomanjkanje meritokratične ideologije v družbi, kar se lepo odraža v poveličevanju uravnilovke in konformizma. Zasebniki jih ne ponujajo, ker je povpraševanje premajhno, zakonske omejitve visoke, nepredvidljive, vedno spreminjajoče se po ideološkem pišu vetra pa tudi zato, ker družba sama premalo nagradi takšne izvajalce s prestižem in statusom. Nad določeno vsoto nekaterim več pomeni, da jih ljudje ne pljuvajo kot 2x, 3x plača.

  4. Lobisti pač lobirajo. Če vprašaš tiste, ki se okoriščajo s trenutnim sistemom, kaj se bo zgodilo, ko bo okoriščanje onemogočeno, valjda ne bojo rekli, da bo potem boljše.

Leave a Reply