
Uporabnik Sina_Fishing_Blogger mi je poslal sledeče sporočilo:
“Na YT sem naletel na en video, ki malce črnogledo govori o S&P500 ETF-u (tega kupujem tudi jaz) – a vas lahko vprašam za komentar videa (kaj si mislite o povedanem)?
https://www.youtube.com/watch?v=dsVxaGMD2q8
Video je izdelek kanala https://www.youtube.com/@NewMoneyYouTube katerega vodi James Stephen Donaldson, znan kot MrBeast
Sporočilo videa je sledeče:
Vlagatelji ki vlagajo v index SP 500 slepo sledijo indeksu ne glede na uspešnost podjetij. Delnice podjetij kupujejo zgolj zato ker so ta v indeksu, in ne zato ker kvalitetno poslujejo.
Pasivno investiranje je iz finančnih trgov izrinilo analizo poslovanja (passive investing has removed price discovery from the equity market) zatorej cena delnic raste ne ozirajoč se na bilanco podjetij. Citirajo Michaela Burry-a ki pravi »passive investors hold the stock regardless of performance, only because it is in the index.
Avtor nadaljuje s tezo da se preveč denarja steka v največja podjetja (magnificient seven) tako da je gibanje SP500 prepuščeno na milost in nemilost teh sedmih prenapihnjenih podjetij. Nato navaja parabolo z gorečim gledališčem kjer je premalo izhodov da bi vsi lahko zapustili gorečo stavbo naenkrat. Goreča stava naj bi ponazarjala kolaps delniških trgov.
Nekje na sredini je seveda reklama za sponzorja BLINKIST ki tistim ki bodo plačali naročnino obljublja da jih bo podučila o neučinkovistosti delniških trgov in jim omogočila da bodo te neučinkovitosti uporabili v svoj prid.
Pa si poglejmo vsako trdidev posebej:
1. »Vlagatelji ki vlagajo v index SP 500 slepo sledijo indeksu ne glede na uspešnost podjetij. Delnice podjetij kupujejo zgolj zato ker so ta v indeksu, in ne zato ker imajo kvalitetno poslujejo«.
Trditev je napačna. Vlagatelji namreč lahko slepo sledijo indeksu zato ker se procentualna sestava indeksa spreminja iz minute v minuto: tista podjetja ki slabše poslujejo imajo nižje cene delnic, tista pa ki poslujejo boljše pa višje cene. V vsaki delnici indeksa SP500 zatorej uspešnejša podjetja zavzemajo višji odstotek vrednosti. Slepo kupovanje delnic dobro diverzificiranega indeksnega sklada zaradi naštetih značilnosti namreč ni isto kot slepo kupovanje delnic individualnih podjetij.
2. Pasivno investiranje je iz finančnih trgov izrinilo analizo poslovanja (passive investing has removed price discovery from the equity market) zatorej cena delnic raste ne ozirajoč se na bilanco podjetij. Citirajo Michaela Burry-a ki pravi »passive investors hold the stock regardless of performance, only because it is in the index.
Trditev je napačna. Da bi pasivno investiranje izrinilo analizo poslavanja bi morali prepovedati aktivno investiranje in 100% kapitala vložiti v indeksne sklade. Tega seveda nihče ne bo storil razen mogoče kak omejeni levičar kova Luka Mesec.
Strokovnjaki predvidevajo da mora biti vsaj 10 do 25% kapitala vloženega v aktivne sklade da trg normalno deluje, kar pomeni da trg realno oceni vrednost finančnih instrumentov.
Ta odstotek je majhen zato ker investiranje v pasivne sklade ne spreminja valuacije delnic (razmerja med vrednostmi delnic in zaslužki podjetih. Z drugimi besedami: pasivni skladi ne spreminjajo price to earning ratio pač pa mu samo sledijo).
Kaj pa bi se zgodilo če bi meja 75–90% vendarle bila presežena?
Zaradi nezadostnega trgovanja bi se pojavile podcenjene in precenjene delnice katere je danes praktično nemogoče najti. Posledično bi se pojavili aktivni upravljalci ki bi precenjene delnice prodali, podcenene delnice vstavili v svoj portfelj, ogromno zaslužili, in ponovno vzpostavili red. Pa ne zato ker bi imeli radi indeksne sklade, pač pa zato ker imajo radi denar:
If Everyone Bought Index Funds – Biglaw Investor
What Happens If Everyone Indexes? | Morningstar
3. Avtor nadaljuje s tezo da se preveč denarja steka v največja podjetja (magnificient seven) tako da je gibanje SP500 prepuščeno na milost in nemilost teh sedmih prenapihnjenih podjetij. Nato navaja parabolo z gorečim gledališčem kjer je premalo izhodov da bi vsi lahko zapustili gorečo stavbo naenkrat. Goreča stava naj bi ponazarjala kolaps delniških trgov.
Trditev je zopet napačna. V največja podjetja se steka proporcionalno enak odstotek kapitala kot ga ta delnica predstavlja na borznem trgu. Ker indeksni skladi dosledno posnemajo kapitalizacijo trga posledično tudi ne spreminjajo razmerja med cenami posameznih delnic. Če v indeksu SP500 delnica A predstavlja 2.345% delnica B pa 1.001% kapitala, bo 2.345% kapitala indeksnega sklada ki posnema SP500 šel v nakup delnice A, 1.001% pa v nakup delnice B. Z drugimi besedami, v vsako delnico bo indeksni sklad vložil isti delež kapitala:
https://youtu.be/HJyczA3PqG8?t=278
Parabola z gorečim gledališlem prav tako ne drži vode: Če bo največjih 7 firm začelo delati izgubo bo cena njihovih delnic padla. S tem bo padel tudi delež prav teh delnic v indeksnem skladu kar bo posledično povišalo delež ostalih 496 delnic (indeks SP500 sestavljajo 503 delnice!). Zato “gledališče” ne bo gorelo.
Varianta “gorečega gledališča” ki jo aktivni upravljalci širijo med vlagatelji pa pravi naslednje: “Že res da pasivni skladi premagujejo aktivne kadar trg raste. Obratno pa imajo aktivni skladi vgrajene mehanizme s katerimi preprečijo velike padce kadar trg pada”.
Tudi ta trditev je napačna. Lažejo vam da aktivni upravljalci ne znajo pred Wall Streetom predčasno kupiti zmagujočih delnic kadar gredo cene delnic gor, znali pa naj bi predčasno prodati delnice ki delajo izgubo kadar gredo cene delnic dol. To seveda niti slučajo ni res, kar se lepo vidi kadar primerjamo donose aktivnih skladov med padci trgov v primerjavi z padci indeksnih skladov.
4. Nekje na sredini je seveda reklama za sponzorja BLINKIST ki tistim ki bodo plačali naročnino obljublja da jih bo podučila o neučinkovistosti delniških trgov in jim omogočila da bodo te neučinkovitosti uporabili v svoj prid.
Trditev je blago rečeno idiotska. Trdijo namreč da vam bodo seveda ob primernem plačilu povedali kje se nahaja zlato. Če bi to vedeli bi bili tiho in ga sami pobrali.
Prav na koncu pa mi dovolite da Vam sam odgovorim na vprašanje ki predstavlja naslov tega posta: KDO SE BOJI INEKSNIH SKLADOV?
Indeksnih skladov se bojijo aktivni upravljalci ki zaradi njih izgubljajo kliente in zaslužek. Indeksni skladi imajo namreč minimalne stroške iz katerih ne bo možno »svetovalcev« plačati skoraj ničesar, zato pa bo več ostalo za vas.
by Ok_Estate_6650
1 comment
Bravo, hvala, se en odlicen, poucen zapis. Preseneca me, no, ali pa tudi ne tako zelo, da nekdo sestavlja financne vsebine na Youtube in mu taksne osnove niso jasne.
Prvi link se sploh ne trudi odgovoriti na vprasanje kaj bi se zgodilo ce bi vsi vlagali v ETFe; njihov odgovor na to vprasanje je, da se to ne more zgoditi. Skoda, ker se mi je zdelo zanimivo vprasanje za raziskati, cetudi samo teoreticno.