Po razpadu koalicije z Zelenimi in liberalci (FDP) prejšnji teden je socialdemokratski kancler Olaf Scholz v torek pod pritiskom krščanskih demokratov (CDU/CSU), s katerimi bi rad sprejel še nekaj zakonov, pristal na predčasne volitve 23. februarja. Z vodjem opozicije Friedrichom Merzom je sklenil kompromis. Scholz je namreč hotel, da bi bile volitve šele marca, Merz, ki je prepričan v zmago, pa jih je zahteval že januarja. Novi kancler bo najbrž Merz, ki velja za bolj konservativnega od svoje predhodnice na čelu CDU/CSU Angele Merkel.

Vsekakor je imel Scholz precej smole, ker je njegova vlada, ki je nastala z veliko dobre volje povsem različnih strank, tako hitro zašla v težave, saj je že po dveh mesecih in pol njenega obstoja Putin napadel Ukrajino. Treba se je bilo torej odpovedati poceni ruskemu plinu, od katerega je Nemčija postala povsem odvisna. Izdatki pa so narasli tudi zato, ker je Nemčija za ZDA drugi največji dobavitelj vojaške pomoči Ukrajini. Prejšnji teden je vlada, ki je soočena z gospodarsko krizo, dokončno razpadla zaradi nesoglasij glede proračuna za prihodnje leto. Liberalci, najmanjša vladna stranka, ki pa jo podpirajo bogati, so namreč zahtevali upoštevanje »dolžniške zavore«, torej z ustavo predpisanega omejevanja proračunskega primanjkljaja. Zato so hoteli zmanjšati socialne izdatke in subvencije za zeleni prehod, kar pa je bilo nesprejemljivo za socialdemokrate in Zelene. Ko očitno kompromis ni bil več mogoč, je pragmatični Scholz odstavil dogmatičnega in nediplomatskega finančnega ministra Christiana Lindnerja, voditelja liberalcev. To pomeni prvi takšen razpad nemške demokratične vlade po letu 1982 (a pred 40 leti v Zahodni Nemčiji ni bilo močne skrajne desnice in populistov, kakršna je Sahra Wagenknecht). Nemčija, pred letom 1990 pri tem mislimo na Zahodno, je namreč znana po svojih stabilnih vladah in v zadnjih 75 letih je imela komaj devet kanclerjev, kolikor sta imela Slovenija in Velika Britanija premierjev v zadnjih 25 letih.

Scholz je v sredo v govoru v nemškem parlamentu utemeljeval svojo odstavitev finančnega ministra. CDU/CSU in druge stranke pa je pozval k sodelovanju »za dobro države do volitev«. Dejal je, da bo njegova vlada, čeprav je zdaj manjšinska, nadaljevala svoje delo. Med drugim hoče povečati otroške dodatke. Zmerne stranke je tudi pozval, naj z ustavnimi spremembami zavarujejo ustavno sodišče, ki bi bilo ogroženo, če bi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht, obakrat gre tudi za precej proruski stranki, skupaj dobila na volitvah februarja tretjino sedežev (kar je možno) in bi potem blokirala izvolitev novih ustavnih sodnikov, za katero je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev. Glede telefonskega pogovora z Donaldom Trumpom v nedeljo je Scholz dejal, da je bil koristen in da si mora Nemčija prizadevati za dobre odnose z ZDA. Poudaril je, da podpira Ukrajino, a da noče eskalacije vojne, zato Kijevu ne namerava poslati nemških izstrelkov Taurus, kar hoče storiti Merz, če bo postal kancler.

Merz, ki je naslednji govoril poslancem, je ostro napadel spravljivega Scholza. Skratka, volilna kampanja bo zelo burna. S Scholzem, ki naj bi »izgubil stik z realnostjo«, Merz ne namerava sodelovati (najbrž pa bo moral po volitvah). »Nemčija potrebuje povsem drugo vrsto politike,« je dejal Merz. Sicer je kot Scholz naklonjen opustitvi »dolžniške zavore«, a nasprotuje dosedanji vladni politiki zelenega prehoda, prav tako Scholzevi priseljevalni politiki. Glede migrantov je Merz bližje skrajni desnici kot Angeli Merkel, ki je leta 2015 v Nemčijo spustila več kot milijon beguncev predvsem iz Sirije. Med drugim zahteva, da se zavrnjene prosilce za azil takoj pošlje ven iz Nemčije. A voditelj CDU/CSU je v sredo tudi zelo jasno dejal, da nikoli ne bo sodeloval z AfD. Mnogi so se pri tem oddahnili, ker v CDU/CSU obstajajo težnje po zavezništvu z AfD. Na odzive med poslanci te skrajno desne stranke pa se je takole odzval: »Ali je to res vse, česar ste zmožni? Da takole vpijete?« Od proruske AfD se razlikuje tudi zato, ker izrazito podpira Ukrajino. A prav zaradi zelo močne AfD bo po volitvah, če bo hotel biti kancler, moral sodelovati s Scholzem oziroma s socialdemokrati.

Kot tretja je v bundestagu govorila zunanja ministrica Annalena Baerbock, in sicer v imenu Zelenih. Poudarila je odgovornost Nemčije do Ukrajine. »Naš odgovor na America First ne sme biti Germany First, ampak združena Evropa z močno Nemčijo,« je še dejala. Sicer je nekaj zmede v nemški vladi povzročilo njeno izražanje nasprotovanja Trumpu, medtem ko je Scholz previden.