[STA] – Dan ustavnosti, s katerim obeležujemo sprejetje ustave, bo letos minil tudi v luči menjave na ustavnem sodišču, namesto Mateja Accetta njegovo vodenje prevzema Rok Čeferin. Oba menita, da ustavno sodišče ni v slabi kondiciji, se pa utaplja v zadevah, tudi takšnih, ki ne sodijo pod njegovo okrilje. Odločno pa obsojata napade na sodstvo in sodnike.
V mandatu odhajajočega predsednika Mateja Accetta, v katerem je bil Čeferin podpredsednik, je ustavno sodišče (US) sprejelo več pomembnih in odmevnih odločitev. Med njimi so takšne, ki bodo v družbi pustile kar dolg pečat, kot denimo odločanje o neustavnosti višine sodniških plač in nedavna odločitev o neustavnosti omejitve oploditve z biomedicinsko pomočjo. Se je pa ustavno sodišče v mandatu odhajajočega predsednika soočilo tudi s primerom presoje ustavnosti novele zakona o RTV, ko ob izločitvi dveh sodnikov ob razdvojenem plenumu ni moglo sprejeti odločitve.
Ta primer je globoko razklal ustavne sodnike, a Accetto poudarja, da klima na ustavnem sodišču ni porušena, presoja v tej zadevi tudi ni vplivala na zmožnost odločanja ustavnega sodišča v drugih zadevah, pravi.
Prav različni pogledi, ki včasih vodijo v razdvojenost ustavnega sodišča, so po mnenju tako njenega odhajajočega kot bodočega predsednika dobrodošli in dragoceni za kakovost odločanja ustavnega sodišča kot kolegijskega organa.
Je pa obravnava zadeve, ki je zanimiva za širšo javnost in politiko ter je zato “malo bolj pod drobnogledom”, lahko dodatno breme za ustavno sodišče, ugotavlja.
“Kritike dobrodošle, pavšalni napadi na sodstvo destruktivni”
Tudi na ustavnem sodišču namreč niso imuni na kritike, ki letijo na sodstvo, občasno jih slišijo tudi na račun svojega konkretnega dela in odločitev. Te so po mnenju Čeferina dobrodošle. Sodstvo je namreč del oblasti in mora trpeti tudi kritike svojega dela, meni bodoči predsednik US.
“Na to pristajamo, nikakor pa ne na pavšalne napade na sodstvo kot celoto brez argumentov,” poudarja Čeferin. Žaljenje sodnikov in sodišč, ki smo mu priča v zadnjih tednih, je namreč lahko zelo destruktivno za družbo kot celoto, meni. “Kjer ni zaupanja v sodstvo, tudi ni pravne države,” opozarja.
Accetto ob tem izpostavlja vlogo nosilcev politične oblasti, na katerih je največje breme odgovornosti, da se ravnajo po zapovedih prava in ustave, kar vključuje tudi vlogo sodišč. “Je pa za vsakega nosilca politične oblasti to tudi izziv, ki pride najbolj do izraza takrat, ko je deležen sodne odločitve, ki mu ni po godu,” ugotavlja.
Ker praviloma vsaka stranka v sporu verjame, da ima prav, je na koncu vsaj ena od strank nad odločitvijo sodišča razočarana, toda, “da bi ta hipni refleks oblikoval naš splošni odnos do vloge sodstva ali do konkretnih sodnikov, bi bilo zelo nevarno in v nasprotju z vsemi temeljnimi postulati naše državne ureditve, pravnega reda in ustavnih zapovedi,” poudarja.
Poslanstvo najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti
“Bistvo našega dela je, da vztrajamo pri svojem poslanstvu najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti, ne glede na kakršnekoli vplive zunaj sodišča,” pa poudarja Čeferin. Prepričan je, da lahko ustavno sodišče za svoj ugled skrbi le s kakovostnimi odločbami varovanja človekovih pravic, ustave in zakonitosti. “In končno tudi s tem, da bomo tako ravnali ne glede na nasprotovanja ali drugačna pričakovanja s strani različnih centrov moči v družbi,” dodaja.
Accetto pa izpostavlja tudi, da človekove pravice niso napisane za neproblematične situacije. “Svoboda izražanja ni pomembna zato, da bi lahko naši otroci v vrtcih prepevali božične pesmi, pomembna je takrat, ko pride do izjave, ki je lahko za nekoga sporna in ko je treba tej izjavi postavljati meje ali hkrati postavljati sodno varstvo v tistih mejah, v katerih je dopuščena,” ugotavlja. Prepričan je, da moramo kot družba odločno reči ne vsakemu poskusu, da se takšne izjave, grožnje ali napadi “prevedejo, razumejo ali celo instrumentalizirajo kot neke vrste napad na sodstvo”.
Brez sprememb ustave in zakonodaje ne bo šlo
Ob odločanju o ustavnosti novele zakona o RTV so se sicer pojavile tudi ideje o smiselnosti dopolnitve zakona o ustavnem sodišču, saj ta ne pozna pravil, ko zaradi ene ali več izločitev sodnikov ustavno sodišče ne more oblikovati odločitve z zahtevanim številom glasov. To je zagotovo ena od pomanjkljivosti naše ureditve, ugotavlja Accetto.
Med možnimi rešitvami, s katerimi bi lahko naslovili urejanje omenjenega vprašanja, je institut nadomestnega sodnika, a je treba pri tem vzeti v obzir tudi naravo delovanja slovenskega ustavnega sodišča, opozarja. Ustavni sodniki imajo seje namreč zelo pogosto, kar bi lahko vodilo v veliko obremenjenost nadomestnih sodnikov.
Ena od možnih rešitev je tudi, da izpodbijani akt ostane v veljavi, če ustavni sodniki ne morejo oblikovati zadostne večine, kot imajo to urejeno v Nemčiji. “Če nekoliko poenostavim; če ni zadostne večine za ugotovitev neskladja z ustavo, je posledica to, da neskladja pač ni,” pravi Accetto.
Čeferin sicer ne vidi potrebe po spreminjanju ureditve, saj “smo v petih letih, odkar sem jaz na sodišču, imeli en sam takšen primer.”
Izzivi
Med izzivi, ki ga čakajo, bolj izpostavlja zmanjševanje sodnih zaostankov in obvladovanje pripada novih zadev, ob čemer je kritičen tudi do nosilcev politične oblasti. “Sodni zaostanki se večajo, ker še vedno niso sprejete ustavne spremembe, s katerimi bi se ustavno sodišče razbremenilo,” izpostavlja. Letno prejmejo okoli 2000 zadev, ki jih devet ustavnih sodnikov preprosto ne more rešiti, izpostavlja.
Accettova zapuščina je sicer zmanjšanje števila najstarejših, še nerešenih zadev, ki čakajo na presojo ustavnega sodišča. Ko je pred tremi leti nastopil mandat predsednika ustavnega sodišča, je bilo zadev, starejših od dveh let, približno 550, v začetku letošnjega leta pa jih je bilo še približno 150, pravi Accetto.
Cilj ustavnega sodišča je bil, da bi do konca tega leta obravnavalo vse zadeve, ki so starejše od dveh let, a Accetto se zaveda, da tega cilja ne bo mogoče doseči, saj se pri kakšni zadevi “tudi zaplete”. Najstarejša zadeva čaka že kar nekaj časa na odločitev Sodišča EU v Luksemburgu, ki so mu postavili vprašanje za predhodno odločanje, še pravi.
Ob dnevu ustavnosti slavnostna seja
Letos bo sicer minilo 33 let od sprejema ustave samostojne Slovenije. Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991 in je pomenil osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije tudi v pravnem smislu. Na ta dan od leta 1997 praznujemo dan ustavnosti.
Na ustavnem sodišču ga bodo tudi letos obeležili s slavnostno sejo. Vodil jo bo novoizvoljeni predsednik Rok Čeferin, slavnostni govornik pa bo predsednik belgijskega ustavnega sodišča Luc Lavrysen.
Po menjavi na vrhu še menjava v sestavi sodniške ekipe
Sicer pa bo ustavno sodišče vstopilo v novo leto tudi v pričakovanju sprememb v njegovi sestavi. Prihodnje leto poteče mandat dvema ustavnima sodnikoma, Špelci Mežnar in Marku Šorliju, leto zatem pa še Klemnu Jakliču, Rajku Knezu in Mateju Accettu.
Slednji bi lahko funkcijo zapustil tudi predčasno. Je namreč eden od sedmih kandidatov, ki so se prijavili na razpis za mesto sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu. Na vprašanje, zakaj se je prijavil na razpis in v čem vidi izziv, Accetto odgovarja, da se s pravom EU poglobljeno ukvarja že več kot dvajset let, to področje mu je vsebinsko in strokovno tudi najbližje in v njem vidi “naravno možnost” nadaljevanja svoje karierne poti. O možnosti kandidature bi morda razmišljal čez nekaj let, a ga je žal prehitelo, saj je Slovenija poleti ostala brez svojega predstavnika na Sodišču EU. Ministrstvo za pravosodje je razpis julija objavilo po tem, ko je junija umrl slovenski predstavnik na sodišču Marko Ilešič.
Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič
Ne spreglejte tudi …
Navigacija prispevka