Veliko komentarjev pod orginalno objavo govori, da so to Ustaše?
So res? Kako da so Ustaše v Idriji?
Folk pa se vedno kupuje nemske avte. Zalostno.
Partizani(slovenski in črnogorski) so se strahovito tudi maščevali Ustašem, ki so bežali čez slovensko ozemlje proti Avstriji.
O ustaških zločinih pa zgovorno opisuje tale pismo najzvestejšega fašističnega generala Alessandra Luzana dučeju Mussoliniju. Pisal ga je po obhodu vzhodne Hercegovine poleti 1941:
»Duče! Moja brezmejna vdanost vam naj mi dovoli odstop od strogega vojaškega protokola. Ko sem obiskal Stolac, Čapljino, Ljubinje in Dubrovnik, sem videl ustaške zločine nad Srbi. Nimam besed, da bi jih opisal. V šoli sem našel zaklane učiteljico in 120 učencev, nihče ni bil starejši od 12 let. Številnim so odsekali glave in jih posadili na klopi, izvlekli so jim čreva in z njimi krasili učilnice kot z novoletnimi trakovi. Klali so jih počasi in jim vmes solili rane. Zločinci so naprej posiljevali učiteljico pred otroškimi očmi, šele nato so začeli klati. Posilili so tudi osemletne učenke. Ves ta čas jim je igral na silo pripeljani orkester Ciganov. Na večno sramoto naše Rimskokatoliške cerkve je sodeloval tudi župnik. Isti dan so ustaši polovili 700 prebivalcev in jih zmetali v jamo. Peščica preživelih bo močnejša od največje Pavelićeve divizije. Izgubili so vse, kar so imeli: otroke, žene, matere, sestre, domove, celo strah pred smrtjo. Smisel njihovega življenja je le še maščevanje, strašno maščevanje, po svoje jih je celo sram, da so sploh preživeli.«
![SS soldiers behead a prisoner with an axe. Idrija, Slovenia. June 11, 1944. [2193x1349].](https://www.europesays.com/wp-content/uploads/2024/12/octlnylft97e1-1920x1024.png)
4 comments
Average tork u Idriji
Veliko komentarjev pod orginalno objavo govori, da so to Ustaše?
So res? Kako da so Ustaše v Idriji?
Folk pa se vedno kupuje nemske avte. Zalostno.
Partizani(slovenski in črnogorski) so se strahovito tudi maščevali Ustašem, ki so bežali čez slovensko ozemlje proti Avstriji.
O ustaških zločinih pa zgovorno opisuje tale pismo najzvestejšega fašističnega generala Alessandra Luzana dučeju Mussoliniju. Pisal ga je po obhodu vzhodne Hercegovine poleti 1941:
»Duče! Moja brezmejna vdanost vam naj mi dovoli odstop od strogega vojaškega protokola. Ko sem obiskal Stolac, Čapljino, Ljubinje in Dubrovnik, sem videl ustaške zločine nad Srbi. Nimam besed, da bi jih opisal. V šoli sem našel zaklane učiteljico in 120 učencev, nihče ni bil starejši od 12 let. Številnim so odsekali glave in jih posadili na klopi, izvlekli so jim čreva in z njimi krasili učilnice kot z novoletnimi trakovi. Klali so jih počasi in jim vmes solili rane. Zločinci so naprej posiljevali učiteljico pred otroškimi očmi, šele nato so začeli klati. Posilili so tudi osemletne učenke. Ves ta čas jim je igral na silo pripeljani orkester Ciganov. Na večno sramoto naše Rimskokatoliške cerkve je sodeloval tudi župnik. Isti dan so ustaši polovili 700 prebivalcev in jih zmetali v jamo. Peščica preživelih bo močnejša od največje Pavelićeve divizije. Izgubili so vse, kar so imeli: otroke, žene, matere, sestre, domove, celo strah pred smrtjo. Smisel njihovega življenja je le še maščevanje, strašno maščevanje, po svoje jih je celo sram, da so sploh preživeli.«
Comments are closed.