Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je Kolumbija zavrnila dve ameriški letali z deportiranimi prebežniki. To je po Trumpovi oceni ogrozilo ameriško nacionalno varnost. Zato je svoji ekipi naročil, naj proti Kolumbiji uvede visoke carine in vrsto sankcij. In dodal: “To je šele začetek.” Prebežniki so na letalu vklenili v lisice. Kolumbijski predsednik je le dobro uro po Trumpovi napovedi carin in sankcij sporočil, da bo za “dostojanstveno vrnitev kolumbijskih držaljanov” dal na voljo svoje predsedniško letalo.
Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth sporočil, da je svoji administraciji naročil, naj proti Kolumbiji uvede vrsto carin in sankcij, saj je zavrnila ameriški vojaški let z deportiranimi prebežniki.
Predsednik je zapisal, da je bil “pravkar obveščen, da dvema repatriacijskima poletoma iz ZDA z velikim številom nezakonitih kriminalcev ni bilo dovoljeno pristati v Kolumbiji”, poročata BBC in CNN.
Dodal je, da je Kolumbija s to odločitvijo ogrozila ameriško nacionalno varnost in mednarodne obveznosti glede sprejemanja repatriacije kriminalcev.
Napovedal je, da se bodo ZDA odzvale. Med ukrepi, ki naj bi jih uvedle proti Kolumbiji, je nanizal 25-odstotne carine na vse uvožene kolumbijske izdelke, takojšnjo uvedbo prepovedi potovanj in razveljavitev vizumov za kolumbijske vladne uradnike, njihove strankarske in družinske člane ter podpornike. “To je šele začetek,” je dodal.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je pojasnil, da je kolumbijski predsednik najprej potrdil, da letali lahko pristaneta, nato pa da si je, “ko sta bili letali že v zraku”, premislil.
Po poročanju CNN naj bi se 25-odstotna carina na uvoz izdelkov iz Kolumbije v enem tednu dvignila na 50 odstotkov.
Kolumijski predsednik na koncu dal na voljo svoje predsedniško letalo
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je že pred prihodom ameriških vojaških letal v njihov zračni prostor napovedal, da Kolumbija deportacijskih vojaških letov iz ZDA ne bo sprejela. In ugovarjal temu, da so prebežniki, kolumbijski državljani, na letu vklenjeni v lisice. “Nismo nacisti,” je zabrusil kolumbijski predsednik in nadaljeval, da ZDA “kolumbijskih preseljencev ne morejo obravnavati kot kriminalcev”.
Poudaril je, da Kolumbija Ameriki na tak način nikoli vrnila 15.660 Američanov, ki da so v Kolumbiji brez zakonitega statusa, sploh pa ne, da bi bili med letom vklejeni v lisice.
V drugi objavi je kolumbijski predsednik poudaril, da bo Kolumbija odprla pristajalne steze za sprejem prebežnikov, a le, če bodo poleti opravljeni s civilnimi letali, ZDA pa bodo vzpostavile boljše protokole za obravnavo prebežnikov. Po dobro uro trajajoči ostri diplomatski napetosti pa je na koncu sporočil, da bo za „dostojanstveno vrnitev kolumbijskih državljanov“ dal na voljo svoje predsedniško letalo
25-odstotne carine bi prizadele ameriške potrošnike in kolumbijske izvoznike, piše BBC.
ZDA iz Kolumbije uvozijo približno 27 % kave, pa tudi drugo blago, kot so banane, nafta, avokado in rože. Samo uvoz kave je vreden skoraj 2 milijardi ameriških dolarjev. Carine ga bodo podražile, kar bi lahko pomenilo dvig cen kave v ZDA, če bodo uvozniki breme prenesli na potrošnike.
Pristanek zavrnila tudi Mehika, Brazilija kritična
Minuli teden je pristanek ameriškega vojaškega letala z vklenjenimi pebežniki zavrnila tudi Mehika, a Trump podobnih ukrepov v tem primeru ni sprejel. Mehika je največja trgovinska partnerica ZDA, Trump pa je dejal le, da razmišlja o uvedbi 25-odstotnih carin na uvoz iz Kanade in Mehike s 1. februarjem, kar naj bi bila prisila k ukrepanju proti nezakonitim priseljencem in drogam, ki iz Mehike prihajajo v ZDA.
Med prebežniki, ki so jih prvi teden po Trumpovem ponovnem prihodu na predsedniško mesto deportirale ZDA, so tudi Brazilci. Brazilska vlada je deportacije danes označila za ponižujoče, saj da so imeli njihovi državljani med repatriacijskim poletom vklenjene noge in roke.
Prav tako je bilo letalo, s katerim so deportirali Brazilce, v zelo slabem stanju in je moralo še pred dosegom končnega cilja v mestu Bela Horizonte pristati v Manausu. Po navedbah brazilskega zunanjega ministrstva so nadaljevanje leta zato prepovedali, med drugim je bil okvarjen klimatski sistem, imelo pa je tudi nekaj drugih težav.
Brazilija je sporočila, da se je strinjala z izvajanjem repatriacijskih letov z začetkom leta 2018, da bi skrajšala čas, ki ga deportiranci preživijo v ameriških centrih za pridržanje.
To je prvi povračilni ukrep, ki ga je Trumpova administracija sprejela proti drugi državi zaradi vprašanj priseljevanja, poroča CNN.
V ZDA so od ponedeljka, ko je Trump zaprisegel kot novi predsednik, aretirali 538 migrantov, več sto pa so jih izgnali. Gre za največjo množično deportacijo v zgodovini. Trump je že med kampanjo obljubljal zatrtje nezakonitih migracij, po nastopu mandata pa je med drugim razglasil izredne razmere na južni meji z Mehiko in obljubil izgon “kriminalnih tujcev”.