EU razpravlja o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti. Foto: BoBo
Da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, so se minuli teden v Parizu strinjali voditelji ključnih evropskih držav.
Slovenija je med članicami Nata, ki za obrambo namenijo najmanjši delež proračuna. Cilj zveze Nato, da bi za obrambo namenili dva odstotka BDP-ja, naj bi dosegla šele leta 2030. Na sestanku, ki naj bi se ga med drugim udeležila obrambni minister Borut Sajovic in veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič, bodo razpravljali o tem, ali bo država pospešila sredstva.
Premier Golob je pred tedni ocenil, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost, minister Sajovic pa, da Slovenija ni in ne more biti otok sam zase in da bo kot članica Nata morala spoštovati sprejete dogovore, vendar pa da “ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki”.
Predstavniki koalicije v torek niso želeli komentirati morebitnega povečanja obrambnih izdatkov. Dodali so, da bodo skupna stališča lahko oblikovali po vrnitvi Goloba z izrednega vrha EU-ja v Bruslju.
Priložnost za slovensko gospodarstvo?
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek predstavila načrt za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Evropska komisija napoveduje, da naj bi članice Unije za okrepitev varnosti in obrambe iz 150-milijardnega sklada lahko črpale denar za skupna naročila. Se slovensko gospodarstvo že pripravlja na to?
Slovenska podjetja, povezana v grozdu obrambne industrije, sicer štejejo 78 podjetij, imajo 5000 zaposlenih in na leto pridelajo milijardo prihodkov. Glede na napovedi iz Bruslja naj bi se ta obseg, kot kaže, pomembno povečal. Več kot podjetij, ki se ukvarjajo izključno s proizvodnjo orožja, pa je takšnih, ki razvijajo tehnološke rešitve uporabne tako v civilne namene kot v vojaške, je poročala radijska novinarka Urška Jereb.
Med njimi je tudi Domel, ki razvija predvsem elektromotorje. Predsednik uprave Matjaž Čemažar pravi, da razmišljajo v smeri razvijati tehnologije, ki bodo v izrednih razmerah pomagale civilnemu prebivalstvu. “Še zmeraj smo zadržani pri razvoju tehnologij za bojevanje,” je dodal za Radio Slovenija.