Osrednja tema predvolilne kampanje pred torkovimi volitvami na Grenlandiji je vprašanje neodvisnosti otoka. Razprave o tem so sprožile predvsem zloglasne obljube ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije ZDA. Pa je neodvisnost te otoške države tudi res mogoča?
Grenlandci se v torek odpravljajo na splošne volitve, ki pa tokrat ne bodo zgolj obrobna politična tema, temveč bo vanje usmerjena pozornost svetovne javnosti.
Po napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da si bodo ZDA priključile Grenlandijo, je bila v središču predvolilne kampanje morebitna neodvisnost otoka.
Idejo o neodvisnosti podpirajo vse vidnejše politične stranke na Grenlandiji, zato se razprava osredotoča predvsem na vprašanje, kdaj – in ne ali – prekiniti vezi z Dansko. Kot poroča France24, je načrt za to že pripravljen. 19. člen danske ustave dovoljuje danski vladi, da odstopi del svojega ozemlja, če to odobri parlament.
“Splošno razumevanje je, da bi bilo mogoče odstopiti del države ali omogočiti Grenlandiji, da postane neodvisna brez ustavnega amandmaja in brez spreminjanja danske ustave,” je za AFP povedal Frederik Waage, profesor na Univerzi južne Danske.
Zakon o samoupravi Grenlandije iz leta 2009 “pravzaprav vzpostavlja načrt poti za neodvisnost”, je dejal. Njegov 21. člen določa, da “odločitev o neodvisnosti Grenlandije sprejme ljudstvo Grenlandije”.
Nato naj bi potekala pogajanja med dansko in grenlandsko vlado za dosego dogovora, pravi zakon. Ta sporazum mora nato potrditi grenlandski parlament, ljudje ga morajo podpreti na referendumu, nato ga potrdi še danski parlament.
Foto: Marko Djurica/REUTERS
Kdo je Grenlandec
“Neodvisnost Grenlandije pomeni, da ta prevzame suverenost nad svojim ozemljem,” navaja besedilo.
Danska premierka Mette Frederiksen je večkrat poudarila, da “zakon o samoupravi jasno določa, da bodo o prihodnosti Grenlandije odločali Grenlandci”. Da o svoji prihodnosti odločajo zgolj Grenlandci, je poudaril tudi grenlandski premier Mute Egede. Ob tem je dodal, da Grenlandija ni na voljo ter da si Grenlandci ne želijo biti niti Danci niti Američani.
Tudi Trump je 4. marca v nagovoru ameriškemu kongresu priznal, da imajo “neverjetni Grenlandci” pravico do samoodločbe. “In če se odločite, vas z veseljem sprejmemo v Združene države Amerike,” je dejal in obljubil, da jih bo naredil “bogate” in ohranil “varne”.
Zakon o samoupravi ne določa, kateri “Grenlandci” bi imeli pravico glasovati na referendumu o neodvisnosti. To je zato sprožilo razpravo o grenlandski narodnosti in možnosti vzpostavitve “registra Inuitov”, ki bi izločil Dance.
Foto: Marko Djurica/REUTERS
“Ljudje, ki so kolonizirali državo, ne bi smeli odločati o tem, ali želijo še naprej (kolonizirati),” je za danski časnik Berlingske povedal Pele Broberg, vodja grenlandske stranke za neodvisnost Naleraq.
Toda Jorgen Albaek Jensen, zaslužni profesor prava na Univerzi v Aarhusu, meni, da bi bilo oblikovanje takšnega registra “zelo zelo težko”, poroča France24. “Med Grenlandci in Danci je veliko mešanih zakonskih zvez. Torej bi morali biti pol Grenlandci? Ali četrtina Grenlandcev?” se še sprašuje.
“Ko to slišim, pomislim na nürnberške zakone,” je dejal za AFP in s tem namignil na rasistične in antisemitske zakone nacistične Nemčije.
Dolgoročni projekt
Za volitve v grenlandski parlament (inatsisartut) so pravila zelo jasna: volilno pravico imajo danski državljani, ki na Grenlandiji živijo več kot šest mesecev, poroča France24. Teh je 40.000 od približno 57.000 prebivalcev tega otoka.
17.000 Grenlandcev, ki živijo na Danskem, ne sme glasovati na grenlandskih volitvah, razen tistih, ki so registrirani kot študenti.
Da bi zagotovila jasnost, je grenlandska odhajajoča vlada septembra ustanovila komisijo, ki bo izvedla celovit pravni pregled vseh vidikov postopka v zvezi z uveljavitvijo 21. člena. “Komisija bo preučila in opisala potrebne korake v procesu odločanja ter pripravila predloge za nadaljnje delo,” je po pisanju France24 sporočila vlada.
Pričakuje se, da bo komisija ugotovitve predstavila konec leta 2026.
Nobena od glavnih političnih strank na Grenlandiji ne namerava sprožiti procesa osamosvojitve pred tem. “Ko se postopek enkrat začne, bo trajal več let, saj bo treba urediti številna praktična vprašanja, preden bi lahko imeli grenlandsko neodvisnost,” je dejal Albaek Jensen in pri tem omenil tudi odnose s tretjimi državami, vključno z Združenimi državami Amerike.
“To je dolgoročen projekt,” je dodal Waage. “Na Danskem je splošno prepričanje, da popolne neodvisnosti ne bo, dokler je Trump predsednik,” je še dejal.
Januarska anketa inštituta Verian je pokazala, da 56 odstotkov Grenlandcev podpira neodvisnost, vendar jih je 45 odstotkov proti, če bi to pomenilo poslabšanje življenjskega standarda.