Za uvod pojasnilo vsem, ki ne poznate tega izraza:

"Helikopterski starši zelo bedijo nad svojimi otroci, rešujejo jih iz vsake zagate, jim vse poskušajo olajšati, ves čas jih usmerjajo," pojasnjuje prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije. vir: https://www.bibaleze.si/starsi/kdo-so-helikopterski-starsi.html

Zdaj v teh dneh, ko smo frej in malo več naokoli, sem opazil, da imam med prijatelji in sorodniki kar nekaj ultra helikopterskih staršev, predvsem mamic. Šli smo v ograjeno igralnico, kjer imajo tudi bar, da se lahko starši usedemo in spijemo v miru, otroci pa se malo poigrajo (3-5 starost). Mi sedimo na pijači, otroci so bratranci in še nekateri od prijateljev, skratka samo poznani otroci, brez bojazni, da je kdo ultra žleht/nesramen/nasilen. Dve od štirih mam se v kafiču nista uspeli sprostiti niti za sekundo. Najprej sta še hlinili, da sta relaxed, ko pa smo oddali naročilo in je šel natakar po kave pa se je anksioza stopnjevala in na koncu eskalirala do te mere, da sta mogli it na vrata igralnice in stoje piti kavo, samo da gledata kako se njuna sončka igrata, da sta okej in da je poskrbljeno za njiju. Aja v igralnici majo celo neko študentko, ki nadzoruje situacijo (ni animatorka, ampak vseeno ne gleda v telefon).

Sprašujem se kako ti dve mamici preživita 8 ur v službi, ko sta otroka prepuščena vzgojiteljicam? A se cel čas tresejo in so na robu z živci? Mate okol sebe kej takšni? Ste sami takšni? Kako vam uspe?

Edit: Seveda si nisem upal njiju vprašat teh vprašanj, ker po njuno smo mi, ki nismo bli na vratih igralnice čudni in kar zelo zanemarjamo svoje otroke. S takšnimi pa nima nekega smisla debatirat teh stvari.

by Rambo-Shark6328

7 comments
  1. Čestitam, zdaj si pokazal kako racionalno mnenje imaš in boš dobil 50 komentarjev ki so bodo strinjali s tabo. Z osebama ki imata zate neracionalno mnenje se pa zaradi tega niti pogovarjat nisi želel.

  2. Poznam take starse in mislim da bodo vzgojili bodoce debile

  3. Presenečen boš koliko načeloma popolno racionalnih ljudi, za katere imaš višje mišljenje se bodo pretvorili v popolne bedake. Sej večino teh ljudi razume, da delajo narobe ampak gre za prirojen strah iz različnih razlogov. Pač je slabo za otroke tudi slabo za duševno zdravje staršev, ampak je stvar, ki bi morala biti obravnavana s psihološko podporo, sploh staršem s prvim otrokom. Takšna podpora pa v Sloveniji ne obstaja.

    Pozna se pa izredno hitro, recimo imaš otroke, ki so stari 3-4 mesece in se ne spijo celo noč brez prekinitve, imaš otroke, ki po enem letu še vedno nosijo plenice nama je bilo šokantno, da otroci pri letu in pol starosti še vedno nosijo plenice in ne znajo povedati, da morajo na WC, ne razločujejo med lulanjem in kakanjem. Da en omenjam, da nekateri otroke po letu in pol še vedno vozijo v vozičku kar je meni osebno noto tamale smo navadili da hodijo in od leta in pol nismo več uporabljali vozičkov.

    Pri dveh letih ne govorijo sploh, kaj šele da tvorijo daljše stavke. Ali, da so na igrišču neodvisni, da se znajo vključiti v družbo, da znajo deliti igrače it’d..

    Ne samo, da nekateri pri dveh letih ne znajo govoriti niti ne poznajo barv, niti številk do 10 it’d.. Otroci se prav tako, ne znajo zabavati sami in so konstantno potrebni pozornosti staršev posledično so breme staršem.

    Pač helikopterski starši se obesijo nad svojimi otroci, kar samo po sebi ni težava. Težava je v tem, da s z otroci ne ukvarjajo ampak samo stojijo nad njimi za varnost. Pač psihološka motnja, kjer bi mamice morale imeti pomoč ampak je žal v državi ne nudimo.

  4. Osnovno bodo blesteli, srednja že malo težje, na faksu pa bodo taki otroci pogrnili na celi črti, ko se bodo končno rešili okov staršev.

  5. Kot starš ne moreš zmagat.

    Če gledaš svoje otroke, si helikopter, če jih ne, jih zanemarjaš. Kolikokrat se zgodi, da se nekdo histerično začne dret kJe So StArŠi?!

    Najboljše kar lahko starš naredi je, da se neha sekirat za vse pametnjakoviče in to je to.

  6. Iskreno receno, kakor se slisi zlajano, so ponovno (vsaj delno) krivi socialni mediji.

    Vcasih si imel en kup tet in stricev in malih bratrancev in sestricen. Vedno je nekdo bil obtolcen, ni ubogal, imeli so trenutke trme in se jokali. Seveda temu primerno tudi dobre, vesele trenutke.

    Imel si spekter otrok in videl si DA JE V REDU IMETI NEPEFEKTNE OTROKE OZ. NEPERFEKTNO VZGOJO. Tudi vsi so imeli neko isto osnovno vzgojo.

    Sedaj pa primarno uporabljamo socialne medije kot hobi. Ko imas mlado druzino si zelis izpostavit stik z drugimi mladimi druzinami, saj v lastni druzini skoraj da ni vec otrok. Tako se pridruzis FB skupini, kjer pa najdes samo perfektne druzine, ciste in nasmejane otroke brez slabih trenutkov. Seveda noben ne bo objavil slik in video slabih trenutkov zivljenja, ki si ga vcasih sprejemal kot neko normalnost.

    In s tem nastanejo neka nevidna tekmovanja med starsi, kjer nacrtujejo vsak korak da bo perfekten. Socio-ekonomska situacija danasna pa itk ne pomaga nic pri tem.

    Ljudje se sedaj skos primerjajo sebe in svoje otroke. In s pomocnjo vseh teh predpozicij prides do situacije, ki ga opisuje OP.

    Ne upas pustiti otroka samega, ker si bo kaj naredil, ker te lahko oznacjo za nesposobno in ker otrok ne sme zaostajati za drugim in mora vse v prvo znati, ce tudi mu stars pri tem pomaga in ujame.

Comments are closed.