Piše: A. S.
Spomeniku zloglasnega revolucionarja Borisa Kidriča v središču Ljubljane dela zadnje dni družbo starejši možak, ki je celo razglasil gladovno stavko, dokler predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar ne bo ugodila njegovim zahtevam.
Pravzaprav gre očitno le za naključje, da se je protestnik zasidral ravno ob spomeniku predsednika povojne revolucionarne vlade, ki je bil soodgovoren za povojne poboje. Ta prostor je izbral, ker stoji Kidrič ravno naproti predsedniške palače, kar seveda ni ravno najbolj primeren kraj za spomenik krvnika slovenskega naroda, a to je že druga zgodba.
Gospodu, ki gladovno stavka, je spomenik Kidriča poslužil kot naslonjalo za karton, na kateremu je povzel svoje razloge, da poseda v senci predsednika revolucionarne vlade in čaka na odziv predsednice. Na samem kartonu je z velikimi črkami zapisal: »Ne morete izgnati enega Slovenca iz svoje rojstne zemlje ali ga odpisati in ga pretolči na mrtvo ime preko policistov. Sem prvi primorski slovenski otrok, izgnan iz svoje rojstne zemlje. Zato se obračam na predsednico države, da mi vrne državljanstvo in vse tisto, kar ste mi ukradli takoj, in poskrbite za mojo situacijo. Ostal bom do konca in od danes začnem gladovni štrajk pred vašo pisarno.«
Do možaka smo tudi sami pristopili, da bi nam povedal kaj več o svojih razlogih za protest, a je bolj ali manj le ponovil, to kar je zapisal kos kartona. Izkazalo se je, da mu je ime Marjan Mihelič Kessler, povedal pa nam je naslednje: »Sem prvi primorski otrok, ki je bil izgnan in pokraden, zaradi tega, ker sem se v letih 1991 in 1992 boril proti temu, kar so počeli po Piranu in na Primorskem. Kradli so stanovanja in zastrupili ter poslali v grobove veliko ljudi«. V nadaljevanju je vpletenosti v takšna grozljiva početja obtožil tudi takratne direktorice socualnih služb za Piran, Portorož, Koper in okoliške kraje. »Danes so to zelo bogati ljudje«, dodaja in nadaljuje: »Zato so nas brisali. Veste kaj je bilo najhuje? Da so nas pretepli na mrtvo in izgnali. Dosti je te preklete korupcije. Če smo ena domovina, bodimo skupaj, sicer naj gre vsak na svoje«.
Gospod Mihelič je povedal tudi, da naj bi se leta 2019 v Bruslju v znak protesta in opozarjanja na korupcijo v svoji rojstni državi polil s petimi litri bencina. Za kaj pravzaprav gre nam ni znal bolj podrobno povedati, a morda bo to lahko razložil predsednici, če ga bo sprejela in mu hotela pomagati. Glede na to, da z velikim veseljem ponuja podporo raznim domnevno zatiranim skupinam in etničnim ter spolnim manjšinam, se je čuditi, da gospoda, ki sicer očitno ne spada med slednje, a meni, da je bil tako ali drugače zatiran in celo ogroža svoje zdravje z gladovno stavko pred njeno pisarno, še ni sprejela, čeprav ga je nedvomno že opazila, vsaj skozi okna predsedniške palače.
