Merz kritiziral ravnanje Izraela v Gazi, vendar mu bo Nemčija še naprej dobavljala orožje

Pogled na razdejano Gazo. Foto: Reuters

“Iskreno povedano, ne razumem več, kaj izraelska vojska zdaj počne na območju Gaze in s kakšnim namenom. Načina, kako je bilo prizadeto civilno prebivalstvo, kar se v zadnjih dneh dogaja vse pogosteje, ni več mogoče upravičiti z bojem proti terorizmu gibanja Hamas,” je Merz dejal na mednarodni konferenci v organizaciji nemške javne radiotelevizije WDR.

Ob tem je sicer pojasnil, da mora biti Nemčija zaradi svoje zgodovine pri dajanju javnih nasvetov Izraelu bolj zadržana kot katera koli druga država na svetu. “Toda, ko se prestopijo meje, ko se resnično krši mednarodno humanitarno pravo (…) morata spregovoriti tudi Nemčija in nemški kancler,” je dodal.

Izpostavil je, da si želi, da bi Nemčija ostala “najpomembnejši partner Izraela v Evropi”. “Toda izraelska vlada ne sme storiti ničesar, česar njeni najboljši prijatelji ne bi bili več pripravljeni sprejeti,” je še povedal Merz.

Izjave nemškega kanclerja sledijo vse pogostejšim mednarodnim kritikam na račun Izraela, tudi med tradicionalnimi zavezniki te države, medtem ko izraelske sile krepijo svojo ofenzivo v razdejani palestinski enklavi in preprečujejo dostop humanitarni pomoči. Po podatkih palestinskih oblasti je bilo od začetka vojne v Gazi ubitih več kot 53.900 ljudi, več kot 122.700 jih je bilo ranjenih.

Nemčija bo sicer kljub kanclerjevim kritikam, okrepljeni izraelski ofenzivi na Gazo in pozivom številnih držav k embargu še naprej dobavljala orožje Izraelu.

“Kot država, ki razume varnost in obstoj Izraela kot temeljno načelo, smo vedno dolžni pomagati Izraelu pri zagotavljanju njegove varnosti. To seveda vključuje tudi pripravljenost na dobavo orožja v prihodnosti”, je dejal nemški zunanji minister Wadephul, ki je prav tako kot Merz izpostavil zgodovinsko odgovornost Nemčije zaradi holokavsta.

Ob tem je sicer dejal še, da “ne smemo prezreti usode” prebivalcev Gaze, ter pozval k nadaljevanju dostav humanitarne pomoči v opustošeno palestinsko enklavo.

Pogreb v baptistični bolnišnici Ahli v mestu Gaza. Foto: Reuters

Več kot 30 žrtev napada na šolo

V izraelskem napadu na šolo v Gazi, kamor so se zatekli razseljeni Palestinci, je bilo ubitih najmanj 33 ljudi, skupno pa po celi Gazi 52. Izraelska vojska je navedla, da je v napadu zadela nadzorni center palestinskega gibanja Hamas.

Tiskovni predstavnik palestinske civilne zaščite Mahmud Basal je dejal, da je v napadu na šolo v mestu Gaza umrlo najmanj 33 ljudi, večinoma otrok, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Med napadom je bilo v stavbi, kamor so se zatekli razseljeni Palestinci, več sto ljudi.

Izraelska vojska pa je sporočila, da je “zadela teroriste, ki so delovali v poveljniškem in nadzornem centru Hamasa in Islamskega džihada na območju, ki je bila prej šola”. Dodali so, da so pred tem sprejeli številne ukrepe za zmanjšanje tveganja za civiliste.

Skupno je bilo po navedbah palestinskih reševalcev danes na območje enklave ubitih najmanj 52 ljudi. V ločenem napadu na hišo v mestu Džabalija na severu Gaze je bilo namreč prav tako v zgodnjih jutranjih urah ubitih najmanj 19 ljudi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Basal.

Že pred tem je izraelska vojska izvedla zračni napad na hišo v mestu Gaza in ubila najmanj štiri ljudi, poroča britanski BBC. Dan prej je bilo v izraelskih napadih na palestinskem ozemlju ubitih najmanj 22 ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih.

Po skoraj trimesečni blokadi dobave humanitarne pomoči na območje Gaze se je nasilje okrepilo, zaradi česar je Izrael ostro obsodila tudi mednarodna javnost. Kljub rahljanju blokade humanitarne pomoči so svetovni voditelji, ki so se konec preteklega tedna sestali v Madridu, pozvali h končanju nesmiselne vojne. Humanitarne organizacije pa so sporočile, da trenutna pomoč ne zadošča za zaustavitev lakote in zdravstvene krize v razdejani enklavi.

Kljub nasprotovanju mednarodne skupnosti je izraelski premier Benjamin Netanjahu prejšnji teden dejal, da namerava Izrael nadzorovati celotno Gazo. Urad za medije v Gazi je sporočil, da je Izrael prevzel nadzor nad približno 77 odstotki enklave, bodisi s kopenskimi silami bodisi z bombardiranjem in ukazi za evakuacijo, zaradi česar se prebivalci ne morejo vrniti na svoje domove.

Tovornjak s pomočjo na mejnem prehodu Kerem Šalom. Foto: Reuters

Odstopil vodja nove organizacije za razdeljevanje pomoči v Gazi

Vodja organizacije, ki naj bi ob podpori ZDA skrbela za razdeljevanje pomoči v Gazi, je v nedeljo odstopil s položaja in kot razlog navedel nezmožnost dela skladno z načeli nevtralnosti in neodvisnosti. Skupina naj bi pomoč začela razdeljevati v ponedeljek, a druge organizacije zavračajo sodelovanje z njo, ker dela le z Izraelom, ne pa tudi s Palestinci.

Organizacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF) s sedežem v Ženevi, ki deluje od februarja, je napovedovala, da bo v prvih 90 dneh delovanja med Palestince razdelila okrog 300 milijonov obrokov.

Pomoč bi razdeljevali iz več centrov v enklavi, ki bi jih upravljala ameriška podjetja, varovale pa bi jih zasebne varnostne službe in izraelske sile. S tem bi nadomestili humanitarne organizacije, ki večinoma delujejo pod okriljem Združenih narodov.

A tako Združeni narodi kot druge humanitarne organizacije zavračajo sodelovanje z njo, ker da dela skupaj z Izraelom, medtem ko Palestinci v njeno delovanje niso vpleteni. Po oceni ZN-a ne spoštuje načel nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti.

Njen izvršni direktor Jake Wood je v nedeljo v izjavi sporočil, da se je počutil primoranega zapustiti položaj, ker ocenjuje, da organizacija ne more izpolniti svojega poslanstva v skladu s humanitarnimi načeli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav si je želel storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi olajšal trpljenje v Gazi, mu je postalo jasno, da tega v okviru organizacije ne more storiti ob istočasnem strogem upoštevanju humanitarnih načel človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti, je sporočil.

Skupina GHF je izrazila razočaranje nad odstopom Wooda, a dodala, da je to ne bo odvrnilo od njenega dela. “Naši tovornjaki so naloženi in pripravljeni na pot,” so sporočili in za danes napovedali začetek neposredne dostave pomoči v Gazo. Do konca tedna nameravajo doseči milijon Palestincev, v naslednjih tednih pa celotno prebivalstvo enklave.

Izrael je zaradi razmer v Gazi, kjer vodi ofenzivo proti Hamasu od oktobra 2023, deležen obsodb z vsega sveta. Po več kot dvomesečni blokadi enklave se vrstijo svarila pred stradanjem prebivalstva.

Po mednarodnem pritisku je Izrael nekoliko omilil blokado, ki jo utemeljuje z obtožbami na račun Hamasa, češ da s prodajo zalog hrane financira borce in orožje, in prejšnji teden dovolil vstop določenemu številu tovornjakov s pomočjo. V nedeljo jih je prek prehoda Kerem Šalom v enklavo vstopilo 107, so sporočile izraelske oblasti.

Humanitarne organizacije opozarjajo, da količina pomoči še zdaleč ni zadostna, obenem se spopadajo z velikimi težavami pri njenem razdeljevanju.

Gabrič: Pomoč v Gazi mora še naprej razdeljevati ZN