Obrambni minister Borut Sajovic je v četrtek ocenil, da je krepitev obrambne in varnostne politike tudi priložnost za slovensko gospodarstvo. Foto: STA
Vlada potrdila obrambno resolucijo, Levica proti
Vlada je potrdila predlog obrambne resolucije, s katero se bodo obrambni izdatki Slovenije do konca leta dvignili na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri odstotke BDP. Slovenija bo potemtakem že leta 2028 namenjala več kot dve milijardi evrov za vojsko. Drastično povečanje obrambnega proračuna pristojni mehčajo z besedno zvezo dvojna raba.
Potem ko so v začetku meseca iz premierjevega kabineta sporočili, da bo država že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP in ne šele do leta 2030, kot je bilo zapisano v uradnih načrtih doslej, je vlada v četrtek tudi uradno potrdila predlog nove različice resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Ta predvideva, da bo država vojaške izdatke do leta 2030 povečala na tri odstotke BDP, s čimer Slovenija sledi pritiskom zveze Nato in Evropske unije, ki navija, da bi se vložki držav članic v obrambo dvignili. Hitro in izdatno. Proti so glasovali ministri Levice, saj menijo, da gre za že obstoječo resolucijo na steroidih. V imenu SD pa je gospodarski minister Matjaž Han povedal, da je ključno, da ne bo rezov v socialne in druge transferje, vključno z gospodarstvom.
O kakšnih vložkih govorimo? Če letos izdatke povečamo na dva odstotka BDP, bi to pomenilo obrambni proračun v višini 1,405 milijarde evrov. Obrambni izdatki bi se torej v primerjavi z dosedanjimi načrti za leto 2025 dvignili za 330 milijonov evrov. Leta 2029 bi nato obrambni proračun namesto doslej predvidenih 1,616 milijarde tehtal že 2,369 milijarde evrov. Za občutek: letošnji načrtovani proračunski odhodki države znašajo 17,1 milijarde evrov. Upoštevaje spomladansko napoved urada za makroekonomske analize in razvoj glede rasti BDP v Sloveniji bi v skladu z novimi načrti za vojaške izdatke od letos do vključno leta 2030 namenili skupno okroglih 12 milijard evrov.
Vlada javnost prepričuje z dvojno rabo
Besedna zveza, s katero vladni predstavniki s premierjem Robertom Golobom na čelu ves čas mehčajo drastično povečanje obrambnih izdatkov, je »dvojna raba«, kamor naj bi sodile številne investicije za krepitev kibernetske varnosti, logistike in infrastrukture – med drugim zato, ker po slovenskem ozemlju potekata dva pomembna transportna koridorja za zvezo Nato – ter zdravstvenih kapacitet oziroma gradnje novih vojaških bolnišničnih zmogljivosti. Kot primerne lokacije za to so prepoznali lokacije v Celju, Mariboru, Novi Gorici, Valdoltri, Psihiatrični bolnišnici Vojnik in na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Ljubljani pa še z obnovo tretjega trakta prizidka bolnišnice Petra Držaja.
Investicije, pravijo, so izbrali glede na potrebe in obstoječe možnosti za področja specialistične bolnišnične urgentne dejavnosti, plastične in rekonstruktivne kirurgije z oskrbo opeklin, nevrokirurgije, rehabilitacije, psihiatrične obravnave in psihološke podpore ter hiperbarične medicine. Med analizo je bila ugotovljena potreba po gradnji treh heliportov v kompleksu zdravstvenih ustanov, in sicer v UKC Maribor, Splošni bolnišnici Brežice in Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica. Višina ocenjenih stroškov vseh zgoraj naštetih investicij v zdravstvo v letih 2025–2029 po navedbah vlade znaša slabih 220 milijonov evrov.
Ponovimo: od letos do vključno leta 2030 bo medtem država glede na nove načrte namenila skupno okroglih 12 milijard evrov za obrambo. Minister za obrambo Borut Sajovic je včeraj izpostavil, da bi lahko bila za vlaganja v dvojno rabo namenjena tretjina vseh predvidenih obrambnih sredstev. Kot je bilo včeraj razumeti predstavnike vlade, bi poleg že identificiranih projektov tarče za te vložke iskali tudi kar sproti iz leta v leto. Sredstva za investicije za leto 2025 se bodo zagotovila s prerazporeditvami znotraj finančnih načrtov ministrstva za zdravje in ministrstva za obrambo za leto 2026.
Bodo na vrhu Nata na mizi še višji izdatki?
Minister je na naši vprašanji, zakaj se obrambne izdatke zavija v celofan dvojne rabe, torej zakaj se javnosti ne pove, da bo šel denar primarno za oborožitev, in pa kdo bo ob znanih kadrovskih težavah upravljal nakupljeno orožje, odgovoril takole: »Poznamo en rek – kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Mi smo sami sebi največji nasprotnik. Pišemo eno afero, iščemo senzacijo. Ni drame, resolucija je petnajstletna.« Odpornost kot nekakšno širše pojmovanje nacionalne obrambe bi po mnenju nekdanjega veleposlanika pri Natu Erika Kopača, ki so ga povzeli na portal MMC, terjala svojo resolucijo, ne pa da se tlači v dokument, ki govori o razvoju in opremljanju vojske. Skupaj z obramboslovcem Klemnom Grošljem je za omenjeni portal še opozoril, da bo dokument, še preden ga bomo sprejeli, že zastarel. Resolucija namreč govori o dveh odstotkih, do leta 2030 o treh. Že konec junija na vrhu Nata v Haagu pa, da bodo na mizi povsem nove, veliko višje številke.
Številni pomisleki letijo tudi na ambiciozne kadrovske načrte iz predloga nove resolucije. Vlada želi ob mirnodobni sestavi – ki sicer šteje 10.000 pripadnikov samo na papirju, saj je konec leta 2024 vojska dejansko štela 7332 pripadnikov – v sistem pripeljati dodatnih 30.000 ljudi, torej nekakšno dodatno rezervo poleg dosedanje stalne sestave in pogodbene rezerve, ki bi bila usposobljena v primeru vojne braniti državo. »Leta 1991 nas je bilo približno 50.000 v Teritorialni obrambi, danes imamo v državi okoli 60.000 ljudi, ki imajo opravljeno temeljno vojaško usposabljanje. Prepričan sem, da bomo v obdobju, ki ga zajema ta resolucija, v sistem pripeljali dodatnih 30.000 ljudi. To je naša naloga,« je prepričano včeraj glede tega govoril minister za obrambo Borut Sajovic.