Mednarodno pristanišče Brežice

Slovenija letos predseduje mednarodni komisiji za varstvo reke Donave. Članstvo v tej organizaciji nam zagotavlja reka Sava. Ta teče mimo Ljubljane, Zagreba in Beograda, kjer se zlije v Donavo, od tam naprej pa v Črno morje in širni svet. Donava je pomembna tranzitna žila ter okno srednje Evrope in celinskega dela Balkanskega polotoka v svet. Reka Sava je sicer plovna v razdalji 377 kilometrov med izlivom v Donavo in Slavonskim Brodom na Hrvaškem. Manjše ladje lahko plujejo vse od Siska naprej, ob višjem vodostaju celo od Rugvice, ki leži malo pred Zagrebom. V naši južni sosedi imajo tudi nekaj pristanišč ob Savi, zanimivo pa je pristanišče na Kolpi v bližini Siska, nekaj kilometrov pred krajem, kjer se Kolpa združi s Savo.

A tudi na omenjenih odsekih je zaradi številnih ovir plovba dovoljena samo podnevi. Sicer pa Sava zaradi številnih plitvin in ostrih zavojev, potopljenih plovil in meandrov ni najprimernejša za plovbo. Kljub temu se že kar nekaj časa pojavljajo zamisli, da bi Savo poglobili in ponekod prilagodili s kanali, da bi bila bolje plovna po vsej dolžini. Med drugim so razpravljali o kanalu med Vukovarjem in Šamcem. Od konca druge vojne pa so celo razmišljali, da bi bila plovna od Ljubljane naprej, a to zaradi elektrarn na Savi ni izvedljivo niti v teoriji. Reka se od Siska oziroma do tega mesta uporablja predvsem za prevoz surovin in mineralov, zaradi omenjenih ovir je plovba dovoljena samo podnevi.

Zanimivo pa je, da ideja o infrastrukturno zelo zahtevni rečni povezavi med Slovenijo in Črnim morjem ni čisto opuščena. »V prvem prostorskem načrtu iz leta 1992 je Slovenija opredelila Brežice kot rečno pristanišče na Savi. Za dosego tega cilja so bile pripravljene številne strokovne podlage, vključno z mednarodno študijo o možnosti obnove plovbe po Savi od Beograda do Brežic,« so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor. Med Brežicami in Siskom je 90 kilometrov reke, ki bi jo morali na posameznih delih prilagoditi.

Študija Svetovne banke

Pri tem so na ministrstvu navedli tudi študijo iz leta 2007, ki jo je financirala Svetovna banka. Ta ugotavlja, da so pri zamisli o brežiškem pristanišču številne finančne in infrastrukturne ovire. Kot pomemben razlog poročilo navaja tudi nepripravljenost hrvaške vlade, da bi dovolila infrastrukturno zahteven ukrep: »Ne glede na ekonomsko in finančno izvedljivost pristanišča v Brežicah razvoj otežujejo strukturni zapleti. Slovenija je odvisna od pripravljenosti Hrvaške, da za plovbo odpre odsek med Slovenijo in hrvaško mejo do Siska – odsek z različnimi ozkimi grli (mostovi, pragovi) in negotovostjo glede izgradnje več hidroelektrarn,« lahko preberemo v poročilu. Tudi na ministrstvu sicer poudarjajo, da je načrt mednarodne rečne luke v fazi »splošnega razmisleka«.

Plovnost Save je tako odvisna od tesnega sodelovanja s Hrvaško. Na ministrstvu so omenili okvirni sporazum o savskem bazenu, ki nadgrajuje konvencijo o varstvu reke Donave. Kot so nam zagotovili, je sporazum »zaznavno« prispeval k izboljšanemu čezmejnemu sodelovanju v porečju Save. Sporazum tako znova vzpostavlja enotni sistem za spremljanje razmer na reki. Prav tako so dokumentirali stanje infrastrukture in izboljšanje sistemov obveščanja za primere poplav. »To je konkreten ukrep pri načrtovanju ureditev za povečanje odpornosti porečja na čezmejni ravni. Zahodne države EU še nimajo tako učinkovitega sistema,« so se pohvalili na ministrstvu. V okviru sporazuma je tudi protokol o trajnostni plovbi, ki »omogoča načrtovanje trajnostne rabe vodnih virov – površinskih in podzemnih – za izboljšanje kakovosti življenja ob skupni reki, vključno z vzpostavljanjem plovnosti reke«.