Ajde, da vas vidimo boomerje, kako zanikate sploh drugo alinejo:) Osebno poznam več primerov “gradnje brez prihrankov” malo po osamosvojitvi, samo malo sproti in so bili pod streho prej kot v 2 letih.
Enkrat sem malo računal, koliko jih je to stalo v današnji vrednosti denarja (v današnji kupni moči) in sem prišel do številke nekje 30-40k EUR, če niso dobili nič podarjenega. To je samo toliko, da se vseliš, brez dokončne ureditve notranjosti in zunanjosti seveda. Torej 20k po osebi za par.
Kolega isto dela trenutno, si sam gradi hišo, počasi bo konc, je pa trajlo ene 3 lete. Brez kredita je pa res da veliko dela sam
Tocno to moja babi pa dedi sta ta pru stanvanje kupla na kredit k sta ga na konc odplacala z eno al dvema placama zarad hiperinflacije pa ker je dedi na zacetku delu v avstriji in je mel dobro placo, pol sta sla gradit hiso k je zdej vredna pomoje vsaj 5x vec kokr ju je stala izgradnja ce upostevamo inflacijo, po vojni na hrvaskem sta dubla na morju za male pare parcelo k so jima jo zrihtal prjatli katerim sta med vojno omogocla da so zenske pa otroci zivel v njuni hisi in tm vikend zgradila . S tem da je bla babi profesorca matematike v srednji soli ,dedi pa vodja nabave v iskri . Tko da nista mele lih slabe place nista pa bla lih bogatasa . Zdej so te nepremicnine vredne pomoje okrog 700-800 000€.
Tebi tudi lahko kredit poje inflacija. Vsaj 3 leta nazaj je bila ogromna. Pa še kdaj bo…
hiša letnik 2002 120m2 + klet 60m2 120 mil tolarjev
Tvoj dedek tudi ni imel.vsega luksuza ki ga imaš. Vprasi kolikokrat je šel na dopust, vsa elektronika,…. avti,…. Dobesedno vile pa delat
Ni bilo čisto črno in belo, kot se hoče prikazati. Potrebno je gledati skozi oči takrat živečih in gledati relativno na situacijo.
Najprej je potrebno vedeti, da takrat MOTIV za gradnjo ni bil tako močan. Sploh v obdobju 70-80, saj se je takrat situacija na trgu nepremičnin umirjala. Zgrajenih je bilo veliko sosesk, gradile so se še nove (Fužine, Štepanjsko…). Če si se znašel, ti je stanovanje dala služba. Zakaj bi torej gradil? Zakaj bi torej ustvarjal? Razpad juge v tem obdobju še ni bil na vidiku. Tako da motivacija ni bila ravno visoka. In veliko ljudi se je smejalo drugim, ki so gradili. Češ kaj se matraš. Saj imaš 50m2 v bloku. Takrat niso imeli vsi zakoreninjega čuta za lsniško stanovanje. Ni bilo potrebe.
Druga stvar pa je bila, da je bilo graditi kar težko. Ni bilo za vsakega. Ni bilo betona, cementa, opek itd. Moral si imeti veze. Zakaj bi se torej matral? Gradnja je bila za nakatere desetletni projekt. Brez popoldnevov. Brez prostega časa. Trpele so družine. Seveda ne vse, ampak vprašajte kateregakoli boomerja, ki je gradil v 70-80. Kako je dobil material? Kolikokrat je spal v lopah in šel direkt v službo. Da ne omenjam ure in ure fizičnega dela, ki ga danes večina ljudi ne bi zmogla ali pa želela.
Tretja stvar pa je bila, da so objekti iz tega obdobja asketski po danajšnjih standardih. Pustimo da so preveliki (200-300m3 in več). Izolacija – pozabi. Max 1 do 2 WCja. Potresna varnost in kvalitetag gradnje – vprašljiva. Elektrika – več ali manj katastrofa. Vgrajeno stavbno pohištvo – sploh iz začetka 80h je bilo podn. Seveda so izjeme, ampak te objekti so danes večinoma preveliki mastodonti, v katerih živijo bodisi stare mame, plesen ali pa več družin. Ni pa to nekaj kar bi bil danes cilj mlade družine, saj lahko dak objekt po obnovi preseže stroške novogradnje, brez obnove pa za ogrevanje in vzdrževanje porabiš več plač na leto. No pa da ne omenjam da so bili ti objekti za tisti čas lahko kar v vukojebini. Recimo takrat hiša v Vodicah, Medvodah, Komendi ali pa proti Kamniku ni bil luksuz ampak kar daleč. To je kot bi danes gradil v okolici Kočevja.
Tako da na hitro bi rekel da je bila takrat gradnja podobno kot danes investiranje in varčevanje za dostojno starost. Nekateri to delajo, ker ne vedo kaj bo čez 30 let. Večina nima niti denarja niti motiva in čaka na pokojnino. Ko bodo ti ljudje stari 70, pa bodo eni rekli da so imeli popolne pogoje in da je bilo včasih varčevati lažje. Drugi ne bodo imeli nič.
Ni vse tako črno belo. Tudi zdaj se pretežno gradi na poceni ali podarjenih parcelah. Večino podeželskih vasi imajo v lasti dva trije priimki, kmetje veleposestniki. Včasih nisi dobil ne parcele, material za gradnjo pa je sploh bil velik problem, ga ni bilo na voljo, si rabil hude veze (kar se direktno odraža v podobnosti vseh hiš ki so nastale med leti 1960-90).
Ravno včeraj sem se pogovarjal z gospodom pred blokom in mi je povedal da je po Jazbinšku kupil 3-sobno stanovanje 75m2 za “2 milijončka tolarjev”, zdaj je dobil ocenjeno pa na 185.000€.
Hiša na Dolenjskem je 150k, flat v LJ je 250k, lokacija določa ceno.
Ja, zlata leta. Ampak pozabljamo, da je bilo to v bistvu prvič v novejši zgodovini. Pred tem, recimo od 18 do slabe polovice 20 stoletja, se je večina prebivalstva ukvarjala s kmetijskim delom. Po premoženju in statuso so bili gruntarji (zidana hiša, >10ha zemlje) > bajtarji (delno zidana delno lesena hiša z malo zemlje, 1 krava) >kočarji (lesena hišica, z malo ali nič zemlje). Lahko si predstavljate, da je bilo izjemno težko prit do kakršnekoli posesti, praktično neizvedljivo. Gruntar je sicer imel lahko zelo velik grunt, ampak so morali trdo delati, da so ga obdržali, prvi sin je podedoval grunt, vendar je moral brate in sestre izplačat. Konkreten procent prebivalstva so bili hlapci in dekle. Rokodelci tudi niso imeli nekega viška prihodka, če si bil (dober) čevljar ne pomeni, da si si lahko po 10 letih kariere zgradil razkošno hišo… Edini, ki jim je nedvomno dobro šlo, so bili študirani ljudje, zdravniki, odvetniki, arhitekti in pa trgovci.
12 comments
Ajde, da vas vidimo boomerje, kako zanikate sploh drugo alinejo:) Osebno poznam več primerov “gradnje brez prihrankov” malo po osamosvojitvi, samo malo sproti in so bili pod streho prej kot v 2 letih.
Enkrat sem malo računal, koliko jih je to stalo v današnji vrednosti denarja (v današnji kupni moči) in sem prišel do številke nekje 30-40k EUR, če niso dobili nič podarjenega. To je samo toliko, da se vseliš, brez dokončne ureditve notranjosti in zunanjosti seveda. Torej 20k po osebi za par.
Kolega isto dela trenutno, si sam gradi hišo, počasi bo konc, je pa trajlo ene 3 lete. Brez kredita je pa res da veliko dela sam
Tocno to moja babi pa dedi sta ta pru stanvanje kupla na kredit k sta ga na konc odplacala z eno al dvema placama zarad hiperinflacije pa ker je dedi na zacetku delu v avstriji in je mel dobro placo, pol sta sla gradit hiso k je zdej vredna pomoje vsaj 5x vec kokr ju je stala izgradnja ce upostevamo inflacijo, po vojni na hrvaskem sta dubla na morju za male pare parcelo k so jima jo zrihtal prjatli katerim sta med vojno omogocla da so zenske pa otroci zivel v njuni hisi in tm vikend zgradila . S tem da je bla babi profesorca matematike v srednji soli ,dedi pa vodja nabave v iskri . Tko da nista mele lih slabe place nista pa bla lih bogatasa . Zdej so te nepremicnine vredne pomoje okrog 700-800 000€.
Tebi tudi lahko kredit poje inflacija. Vsaj 3 leta nazaj je bila ogromna. Pa še kdaj bo…
hiša letnik 2002 120m2 + klet 60m2 120 mil tolarjev
Tvoj dedek tudi ni imel.vsega luksuza ki ga imaš. Vprasi kolikokrat je šel na dopust, vsa elektronika,…. avti,…. Dobesedno vile pa delat
https://preview.redd.it/idpifazugo4f1.jpeg?width=1242&format=pjpg&auto=webp&s=fc1868b4cdcdbf81f19a62586005290991c08a03
Ni bilo čisto črno in belo, kot se hoče prikazati. Potrebno je gledati skozi oči takrat živečih in gledati relativno na situacijo.
Najprej je potrebno vedeti, da takrat MOTIV za gradnjo ni bil tako močan. Sploh v obdobju 70-80, saj se je takrat situacija na trgu nepremičnin umirjala. Zgrajenih je bilo veliko sosesk, gradile so se še nove (Fužine, Štepanjsko…). Če si se znašel, ti je stanovanje dala služba. Zakaj bi torej gradil? Zakaj bi torej ustvarjal? Razpad juge v tem obdobju še ni bil na vidiku. Tako da motivacija ni bila ravno visoka. In veliko ljudi se je smejalo drugim, ki so gradili. Češ kaj se matraš. Saj imaš 50m2 v bloku. Takrat niso imeli vsi zakoreninjega čuta za lsniško stanovanje. Ni bilo potrebe.
Druga stvar pa je bila, da je bilo graditi kar težko. Ni bilo za vsakega. Ni bilo betona, cementa, opek itd. Moral si imeti veze. Zakaj bi se torej matral? Gradnja je bila za nakatere desetletni projekt. Brez popoldnevov. Brez prostega časa. Trpele so družine. Seveda ne vse, ampak vprašajte kateregakoli boomerja, ki je gradil v 70-80. Kako je dobil material? Kolikokrat je spal v lopah in šel direkt v službo. Da ne omenjam ure in ure fizičnega dela, ki ga danes večina ljudi ne bi zmogla ali pa želela.
Tretja stvar pa je bila, da so objekti iz tega obdobja asketski po danajšnjih standardih. Pustimo da so preveliki (200-300m3 in več). Izolacija – pozabi. Max 1 do 2 WCja. Potresna varnost in kvalitetag gradnje – vprašljiva. Elektrika – več ali manj katastrofa. Vgrajeno stavbno pohištvo – sploh iz začetka 80h je bilo podn. Seveda so izjeme, ampak te objekti so danes večinoma preveliki mastodonti, v katerih živijo bodisi stare mame, plesen ali pa več družin. Ni pa to nekaj kar bi bil danes cilj mlade družine, saj lahko dak objekt po obnovi preseže stroške novogradnje, brez obnove pa za ogrevanje in vzdrževanje porabiš več plač na leto. No pa da ne omenjam da so bili ti objekti za tisti čas lahko kar v vukojebini. Recimo takrat hiša v Vodicah, Medvodah, Komendi ali pa proti Kamniku ni bil luksuz ampak kar daleč. To je kot bi danes gradil v okolici Kočevja.
Tako da na hitro bi rekel da je bila takrat gradnja podobno kot danes investiranje in varčevanje za dostojno starost. Nekateri to delajo, ker ne vedo kaj bo čez 30 let. Večina nima niti denarja niti motiva in čaka na pokojnino. Ko bodo ti ljudje stari 70, pa bodo eni rekli da so imeli popolne pogoje in da je bilo včasih varčevati lažje. Drugi ne bodo imeli nič.
Ni vse tako črno belo. Tudi zdaj se pretežno gradi na poceni ali podarjenih parcelah. Večino podeželskih vasi imajo v lasti dva trije priimki, kmetje veleposestniki. Včasih nisi dobil ne parcele, material za gradnjo pa je sploh bil velik problem, ga ni bilo na voljo, si rabil hude veze (kar se direktno odraža v podobnosti vseh hiš ki so nastale med leti 1960-90).
Ravno včeraj sem se pogovarjal z gospodom pred blokom in mi je povedal da je po Jazbinšku kupil 3-sobno stanovanje 75m2 za “2 milijončka tolarjev”, zdaj je dobil ocenjeno pa na 185.000€.
Hiša na Dolenjskem je 150k, flat v LJ je 250k, lokacija določa ceno.
Ja, zlata leta. Ampak pozabljamo, da je bilo to v bistvu prvič v novejši zgodovini. Pred tem, recimo od 18 do slabe polovice 20 stoletja, se je večina prebivalstva ukvarjala s kmetijskim delom. Po premoženju in statuso so bili gruntarji (zidana hiša, >10ha zemlje) > bajtarji (delno zidana delno lesena hiša z malo zemlje, 1 krava) >kočarji (lesena hišica, z malo ali nič zemlje). Lahko si predstavljate, da je bilo izjemno težko prit do kakršnekoli posesti, praktično neizvedljivo. Gruntar je sicer imel lahko zelo velik grunt, ampak so morali trdo delati, da so ga obdržali, prvi sin je podedoval grunt, vendar je moral brate in sestre izplačat. Konkreten procent prebivalstva so bili hlapci in dekle. Rokodelci tudi niso imeli nekega viška prihodka, če si bil (dober) čevljar ne pomeni, da si si lahko po 10 letih kariere zgradil razkošno hišo… Edini, ki jim je nedvomno dobro šlo, so bili študirani ljudje, zdravniki, odvetniki, arhitekti in pa trgovci.
Comments are closed.