Levica in SD nasprotujeta dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov. Foto: BoBo
“Takšno enostransko pojmovanje varnosti bi pomenilo drastičen poseg v državne proračune in neposredno ogrozilo temeljne stebre evropskih družb: dostopno zdravstvo, javno šolstvo, socialno zaščito, stanovanjsko politiko in gospodarsko stabilnost, kar so prednostna področja SD-ja,” so navedli v sporočilu za javnost in dodali, da predlog razumejo kot pretiran, nesorazmeren in škodljiv za socialno kohezijo, razvojno naravnanost države ter mednarodno stabilnost zaradi oboroževalne tekme.
Ob tem so tudi zapisali, da varnost ni samo orožje in vojska oz. je tudi močna skupnost, gospodarska odpornost, medgeneracijska pravičnost, dostop do javnih storitev in varno življenjsko okolje. Evropa, ki želi ostati mirovni projekt, ne sme postati ujetnica militarizacije in tekmovanja v oboroževanju, so poudarili v SD-ju, kjer menijo, da so sprejete zaveze dviga obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP-ja za trenutne potrebe Slovenije in Slovenske vojske zadostne.
“Vlado pozivamo, da na vrhu v Haagu ne podpre predloga za dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP-ja do leta 2035 in da ostane zavezana vrednotam socialne države, miru in razumnega, uravnoteženega sodelovanja v okviru kolektivne obrambe. Če bo uradno stališče vlade RS na vrhu v Haagu, da se strinja z dvigom na pet odstotkov BDP-ja, bo to storjeno brez soglasja Socialnih demokratov – ne v našem imenu,” so še navedli.
Proti tudi Levica
Druga koalicijska partnerica Levica je prav tako proti dvigu obrambnih izdatkov. “Orjaški orožarski proračuni, kakršne zahtevajo glasovi v Washingtonu in Bruslju, predstavljajo recept za pohod skrajne desnice v Evropi. Ta bo znala najbolje izkoristiti jezo in razočaranje, ki jih bo povzročilo uničevanje javnih storitev, delovnih mest in priložnosti za ljudi v imenu militarizacije. Namesto v odgovorne pa bo desnica prst uperila tja, kamor bo to najbolj prikladno – v tujce in druge skupine, ki niso povzročile nič od tega, so navedli.
Ob tem so opomnili, da Evropa ni bila pripravljena nikoli toliko trošiti, ne zaradi rastočih cen življenjskih stroškov, ne zaradi staranja prebivalstva, ne zaradi boja proti podnebnim spremembam, ne zaradi razvoja strateških industrij in tehnologij. Zdaj pa bo to naredila za nakup tankov, letal in brezpilotnih letalnikov.
Večino bo še vedno nakupila od Trumpovih ZDA, ki Evropi trenutno prodajo nekje od 60 do 80 odstotkov njene vojaške opreme, so poudarili in dodali: Predvsem pa nič od tega ne bo naredilo sveta nič varnejšega. Včeraj obljubimo večji vojaški proračun. Danes Izrael proti Iranu sproži še eno novo vojno. Militarizacija ni odgovor na zaostreno varnostno situacijo, ampak njen vzrok. Zato nasprotujemo zavezam k rasti vojaških proračunov.
Proti dvigu obrambnih izdatkov tudi Pergam
Nasprotovanje dvigu obrambnih izdatkov pet odstotkov so izrazili tudi v konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Navedli so, da se zavedajo, da aktualne geopolitične razmere prinašajo bistveno povečana varnostna tveganja, na katera se je treba pripraviti. “Ne oporekamo temu, da so za to potrebna tudi določena dodatna javna sredstva, pri čemer imajo lahko določena vlaganja, zlasti za t. i. dvojno rabo in še zlasti za raziskovanje, lahko nekatere širše pozitivne multiplikativne učinke,” so zapisali.
Kljub temu pa menijo, da gre v primeru povečevanja izdatkov za vprašanje, glede katerega bi moralo biti doseženo široko družbeno soglasje: “Javnost bi morala dobiti jasne odgovore na vprašanje o načrtovanem obsegu obrambnih izdatkov, načinu zagotavljanja virov financiranja za te izdatke, vplivu povečevanja obrambnih izdatkov na ostale izdatke in konkretnem namenu teh izdatkov.”
Povečanje izdatkov za obrambo bo po njihovem mnenju brez dvoma vplivalo na ostale javne izdatke, ne glede na zagotovila, da se v socialne pravice ne bo posegalo, in ne glede na to, da je za ta namen začasno mogoče uveljavljati odstop od evropskih fiskalnih pravil.
V zadnjem obdobju pa so tudi opazili zadržanost vlade ob nekaterih predlogih pri usklajevanju zakonodaje s področja socialnih zavarovanj, ki bi pomenili določeno povečanje javnih izdatkov izdatkov. Ocenjujejo, da ne gre za naključje.
Ekonomsko-socialni svet je o obrambni resoluciji, ki predvideva zvišanje obrambnih izdatkov, razpravljal, ko je bila ta že sprejeta na vladi, so opozorili v sindikatu. Odgovorov na vprašanja v zvezi z besedilom pa še vedno niso prejeli.