Trgi v nekaj urah od premlevanja črnega scenarija do optimizma

Newyorški indeks S & P 500 je manj kot odstotek oddaljen od rekorda (6.147 točk), ki ga je dosegel na začetku letošnjega leta. S skoraj 90-odstotno rastjo tečaja je znotraj S & P-ja največ pridobila delnica podjetja Palantir, visoko sta tudi Netflix (+44 %) in IBM (+34 %). Na drugi strani sta med podjetji, katerih delnice so letos izrazito padle, opazna UnitedHealth Group in Moderna, zdrs tečaja je bil okrog 40-odstoten. Foto: Reuters

Tesla je začela preizkušati robotski taksi, Njene delnice so kljub ponedeljkovi rasti še vedno 10 odstotkov nižje kot na začetku leta. Foto: Reuters

Teden se je začel z zelo slabo popotnico, saj so se ZDA konec prejšnjega tedna vključile v izraelske napade na Iran. Predvsem naftni trg bi zaradi tega lahko doživel šok, toda črnega scenarija ni bilo. Ravno nasprotno, zdaj je na ravni, kot je bil pred 13. junijem, ko je Izrael raketiral Iran. Predvsem ponedeljkovo dogajanje je bilo zelo nihajno – nafta brent je bila zjutraj še nad 80 dolarji, ob koncu dneva pa se je spustila pod 70 dolarjev. Iranski povračilni napadi na ameriški oporišči v Katarju in Iraku namreč niso zahtevali žrtev, možnosti za kakšen ponudbeni šok na strani nafte pa so minimalne. Wall Street je s tem dobil dobro podlago za rast – indeks S & P 500 se je v ponedeljek zanesljivo zavihtel nad 6000 točk. Izstopale so Tesline delnice, ki so se v ponedeljek podražile za osem odstotkov.

Guverner ameriške centralne banke Federal Reserve Jerome Powell je v kongresu ponovil, da se obrestne mere ne bodo spreminjale, dokler ne bodo jasnejše posledice Trumpove carinske politike. To tudi pomeni, da so možnosti za julijski rez obrestnih mer zelo majhne. Fed obrestno mero Fed Funds od januarja drži v območju med 4,25 in 4,50 odstotka, čeprav Donald Trump vztraja, naj vendar sprosti denarno politiko. Po njegovem mnenju bi morale biti obresti v ZDA dve ali celo tri odstotne točke nižje. Foto: Reuters

Tesla začela testirati robotaksije
Proizvajalec električnih vozil je v Austinu v Teksasu z modelom Y le začel testirati robotaksije, ki načelno vozijo samostojno in brez človeškega nadzora. Prvi odzivi s testa so kar pozitivni, čeprav ni šlo brez določenih težav, tako je na primer eden izmed robotaksijev zapeljal na nasprotni vozni pas. Pričakovanja so na tem področju velika, bikovsko razpoloženi analitiki pa, čeprav so Tesline delnice že zdaj visoko ovrednotene, navzgor popravljajo ciljno vrednost delnic. Zelo pogumen je Dan Ives iz družbe Wedbush Securities, ki je tudi sam preizkusil robotske taksije in pravi, da ti skupaj z vso programsko oprema za avtonomno vožnjo lahko do konca leta podvojijo Teslino tržno kapitalizacijo. Realnejše se zdi mnenje banke UBS, kjer še vedno priporočajo prodajo delnic, saj je vsa ta revolucija že vključena v njihovo ceno.

Petrolove delnice strmo navzgor
Včeraj so vodilni newyorški delniški indeksi pridobili še dodaten več kot odstotek vrednosti, Nasdaq pa se je s tem na manj kot 100 točk približal meji 20 tisoč točk. Tudi v Evropi je bilo zaradi prekinitve ognja med Izraelom in Iranom opaziti bikovska gibanja, frankfurtski DAX se je kljub triodstotnemu padcu delnic Rheinmetalla, ki letos veljajo za paradnega konja evropskih borz (tečaj je 180 odstotkov višje kot na začetku leta), povzpel za 1,6 odstotka. Na Ljubljanski borzi so se za pet odstotkov podražile Petrolove delnice, potem ko je naftni trgovec, ki je v primežu neprijazne vladne politike, preklical enourno zaprtje prodajnih mest.

Pri banki Citi menijo, da v prihodnje ni več pričakovati rasti cen zlata in da bo v drugi polovici naslednjega leta cena zlate unče med 2500 in 2700 dolarjev. Goldman Sachs ima drugačno mnenje – do konca letošnjega leta naj bi 31,1-gramska unča zlata dosegla 3700 dolarjev, sredi prihodnjega leta pa že 4000 dolarjev. Pomemben dejavnik bodo še naprej centralne banke, ki so najpomembnejši kupci zlata. Tudi pri Bank of Americi menijo, da bo naslednje leto zlato doseglo 4000 dolarjev. Foto: Reuters

Indeks IFO porasel šesti mesec zapored
Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je junija spet izboljšalo. Vodilni kazalnik gospodarske klime, indeks IFO, je (v anketi med 9000 podjetniki) porasel že šesti mesec zapored in pri 88,4 točke dosegel najvišjo raven po maju 2024. Zasluge gredo predvsem večjemu optimizmu podjetij glede poslovanja v prihodnjih mesecih (predvsem to velja za storitveni sektor), manj optimizma pa je čutiti pri ocenjevanju trenutnih razmer oziroma obsegu naročil. Vseeno – obeti za večjo rast BDP-ja v naslednjem letu so spodbudni, po oceni inštituta IFO naj bi nemško gospodarstvo prihodnje leto zraslo za 1,4 odstotka.

Kdaj bo Fed spet znižal obrestno mero?
Vrednost evra se je spet povzpela nad 1,16 dolarja, potem ko je bil prvi mož ameriške centralne banke Jerome Powell jasen, da Fed ne bo hitel z zniževanjem obrestne mere in da je trenutno še prezgodaj za ta korak. Zdi se torej bolj malo verjetno, da bo Fed na julijski seji (ta bo potekala 29. in 30. julija) znižal obrestno mero, prej bi lahko stavili na septembrsko sejo. Terminski trgi napovedujejo, da bo Fed letos le dvakrat znižal obrestno mero (obakrat za 25 bazičnih točk), medtem ko analitiki pri JPMorganu, Goldman Sachsu, Barclaysu, Nomuri in Deutsche Bank ocenjujejo, da bo Fed ukrepal le enkrat – šele decembra.