Armenija je zadnje tedne prizorišče vse bolj ostrih in bizarnih obračunov med premierjem Nikolom Pašinjanom in vodjo Armenske apostolske cerkve katholikosom Karekinom II., ki razkrivajo globoko politično, versko in geopolitično razklanost države.
Obtožbe o otroku in obrezanosti – obračun brez primere
Premier Pašinjan je javno obtožil Karekina II., da je prekršil cerkveni celibat in skrivaj postal oče otroka, s čimer po njegovem mnenju nima več pravice opravljati najvišje cerkvene funkcije. »Karekin II. je prekršil zaobljubo celibata in moral bi odstopiti,« je izjavil premier in napovedal začetek postopkov za izvolitev novega vodje cerkve, s ciljem »zaščite duhovne čistosti Cerkve«.
Predsednik armenske vlade Nikol Pašinjan. FOTO: Benoit Tessier Reuters
Odziv cerkve je bil silovit. Vrhovni cerkveni svet Armenske apostolske cerkve je Pašinjana obtožil, da vodi »anticerkveno kampanjo«, ki krši ustavo, žali verska čustva in ogroža versko svobodo. V sporočilu so zapisali, da je namen premierja »diskreditacija glasu Cerkve, ki opozarja na krivice v Gorskem Karabahu«.
A spor se ni ustavil pri političnih in moralnih obtožbah. Tiskovni predstavnik patriarha, Zareh Ashuryan, je na Facebooku Pašinjana obtožil, da je »obrezan in s tem izdajalec krščanske vere«. V odzivu se je premier na družbenih omrežjih z imenom obrnil na patriarha in javno ponudil, da svojo moškost pokaže v dokaz nasprotnega.
Sveti boj ali geopolitični razkol?
Čeprav se zdi spor osebne in moralne narave, je v njegovem ozadju bistveno več – vprašanje strateške usmeritve Armenije. Medtem ko si Pašinjan prizadeva za zmanjšanje ruskega vpliva in bolj prozahodno politiko, je Armenska apostolska cerkev že desetletja tesno povezana z Rusko pravoslavno cerkvijo.
Velik del današnjega cerkvenega vrha, vključno s Karekinom II., je izobraževanje opravil v ruskih teoloških akademijah, saj Armenija v sovjetskih časih lastne ni imela.
Protesti in aretacije
Spor je še dodatno zaostril aretacija vplivnega škofa Bagrata Galstanyana, ki je znan kot eden najostrejših nasprotnikov premierja. Galstanyan je že lani zbral več deset tisoč protestnikov in začasno prevzel vodstvo opozicije. V zadnjih mesecih so se protesti nadaljevali, pogosto z zahtevo po Pašinjanovem odstopu in prekinitvi sporazumov z Azerbajdžanom.
Spor je še dodatno zaostril aretacija vplivnega škofa Bagrata Galstanyana, ki je znan kot eden najostrejših nasprotnikov premierja. FOTO: Karen Minasyan Afp
Armenski preiskovalni organi škofa in njegove privržence obtožujejo, da so načrtovali teroristična dejanja in organizirali paravojaške skupine, sestavljene iz nekdanjih vojakov in policistov. Po navedbah oblasti so želeli destabilizirati državo in prevzeti oblast.
Premier Pašinjan je na Facebooku zapisal, da so varnostne službe »preprečile veliki načrt kriminalnega oligarhijskega klera za državni udar«.
Najstarejša na svetu
Armenska apostolska cerkev velja za najstarejšo nacionalno cerkev na svetu, saj je Armenija prva država, ki je leta 301 razglasila krščanstvo za uradno vero. Na njenem čelu stoji katholikos – »vrhovni patriarh vseh Armencev«. Sedanji voditelj, Karekin II. (rojstno ime: Ktrij Nersessian), je 132. po vrsti in vodi cerkev od leta 1999.
Čeprav javni spor dosega nezaslišano retorično in politično dno, ostaja v resnici boj za prihodnjo podobo Armenije – med sekularno državo, ki išče novo usmeritev, in močno Cerkvijo, tesno povezano z ruskim vplivom in tradicionalnim svetovnim redom.