Ali bomo imeli posvetovalni referendum tudi o članstvu v Natu? Foto: Žan Kolman/KPV
Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.
“Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse ostalo je populistično zavajanje državljanov Slovenije,” je na omrežju X sporočil predsednik Gibanja Svoboda in predsednik vlade Robert Golob.
Spomnil je, da je odločitev “o novem nesmiselnem referendumu” danes v DZ-ju sprejela “koalicija SDS, NSi in SD”. Svojo referendumsko pobudo pa da bo Svoboda vložila zato, “da se odpravi vsak dvom o resnični volji ljudstva”.
Podobno je v prvem odzivu po glasovanju v DZ-ju izpostavila vodja strankine poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič. Po njenih besedah so se z namenom, da ne bo izglasovani referendum, ki bo davkoplačevalce stal približno sedem milijonov evrov, “izzvenel v prazno”, odločili, da državljane povprašajo o “trenutno edino poštenem in smiselnem vprašanju za našo državo”.
“Vse ostalo je grobo zavajanje in sprenevedanje vseh, ki so danes izglasovali ta referendum,” je bila ostra.
Obenem je ocenila, da bi bil odgovor na referendumsko vprašanje “zelo težaven”, saj je zavajajoče in lahko prinese zelo različne odgovore. Vprašanje se bo sicer glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP-ja letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.
“Če je odgovor, da nismo, to pomeni, da smo lahko za manj ali pa za več kot tri odstotke, tako kot je opozicija. In danes je bil izglasovan referendum s podporo SDS-a, NSi-ja, Levice in SD-ja, torej nenačelne koalicije v državnem zboru,” je sklenila.
Vodji PS Levice in SD-ja bi referendum podprla
Da bi podprla referendum o članstvu Slovenije v Natu sta v oddaji Odmevi dejala vodji poslanskih skupin koalicijskih strank SD in Levice Jani Prednik in Matej Tašner Vatovec. Prednik je dejal, da bi referendum osebno podprl, a dodal, da ga pa zanima, zakaj Gibanje Svoboda tega ni predlagalo v četrtek, pred današnjim glasovanjem o predlogu Levice.
“Absolutno bi ga,” pa je glede referenduma o članstvu v Natu dodal Tašner Vatovec. “To je smiselno vprašanje, dejansko lahko rečemo, da Nato ta trenutek pomeni pet odstotkov BDP za orožje in Nato pomeni vojne na Bližnjem vzhodu,” je dejal.
Referendum 2003: 66,08 odstotka glasov za
O vstopu Sloveniej v Nato so volivci odločali na referendumu leta 2003 in ga podprli s 66,08 odstotka glasov.
Junijska raziskava Valicona za Siol je sicer pokazala, da članstvo v zvezi Nato podpira dobra polovica vprašanih (56,4 odstotka), proti jih je 27,2 odstotka.
Podporo državljanov v državah članicah vsako leto v javnomnenjskih raziskavah preverja tudi sam Nato. Zadnje poročilo, objavljeno pred letom dni, kaže, da je Slovenija med članicami na samem repu po podpori ohranitvi članstva v Natu. A je ta še vedno znašala 58 odstotkov, medtem ko bi 11 odstotkov vprašanih glasovalo za izstop Slovenije iz Natu. Tedaj je bilo 31 odstotkov neopredeljenih. Če slednjih ne bi upoštevali, pa je lani podporo ohranitvi članstva v Natu podprlo 66 odstotkov anketiranih.
Izstop opredeljuje 13. člen Severnoatlantske pogodbe
Slovenija je članica Nata sicer postala 29. marca 2004, kot del največje širitve v zgodovini Nata skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško.
Severnoatlantska pogodba pa v 13. členu opredeljuje, da lahko katera koli pogodbenica preneha biti pogodbenica eno leto po tem, ko je obvestilo o odpovedi poslala vladi Združenih držav Amerike, ki bo vlade drugih pogodbenic obvestila o deponiranju vsakega obvestila o odpovedi.