Po srečanju koalicijskih partnerjev in sestanku premierja z ustavnimi pravniki so se pri premierju sešli še predstavniki parlamentarnih strank. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Po srečanju koalicijskih partnerjev in sestanku premierja z ustavnimi pravniki so se pri premierju sešli še predstavniki parlamentarnih strank. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Parlamentarne stranke z izjemo SDS-a so pri premierju Robertu Golobu razpravljale o obrambnih referendumih. Čeprav koalicija ni poenotena v svojih stališčih, so, kot kaže, zbližali stališča, saj je stranka Svoboda že vložila predlog sklepa o razveljavitvi posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih.

“Ta teden sem opravil celo vrsto posvetovanj, med drugim tudi z ustavnimi pravniki. Zaključek je bil enoten, da je referendumsko vprašanje, ki ga je izglasoval prejšnji teden državni zbor, nejasno in tudi zavajajoče. Zato je edini razumni korak, da se tak sklep o referendumskem vprašanju razveljavi. Svoboda je vložila pobudo, da se ponovno opravi glasovanje prav zato, da se odpravi referendumsko vprašanje,” je po srečanju predstavnikov strank povedal Golob.

Na tokratnem sestanku je premier Golob vsem prisotnim strankam ponudil, da pobudo dajo skupaj. “Moram reči, da sem zaznal veliko naklonjenost temu, da se to glasovanje opravi in da je to tudi največji pozitivni rezultat tega sestanka, na katerem smo si izmenjali svoje poglede tako na obrambno in varnostno politiko kot tudi na dogajanje v državnem zboru prejšnji teden,” je sestanek političnih strank opisal Golob.

Na sestanku ni bilo druge največje stranke

“Varnost vseh državljanov je primarna naloga vlade. Kdor koli igra politikantstvo, namesto da bi skrbel za varnost, se pač ne zna vesti državotvorno. Nekdo, ki zavrne povabilo na sestanek, to pove o njem več, kot bi lahko povedal sam. Mogoče prvič, ko so glasovali o pobudi, ki je izrazito protinatovska, so se lahko izgovarjali, da ne vedo, o čem glasujejo. Danes je vsakomur jasno, da je to referendumsko vprašanje ne samo nejasno in zavajajoče, ampak da iz obrazložitve jasno izhaja, da je usmerjena proti zavezništvu Nato. Kdor koli bo ponovno tako glasoval, se ne bo mogel izgovarjati, da ni prebral obrazložitve. Verjamem, da bodo to sporočilo upoštevali vsi, tudi tisti, ki jih danes na sestanku ni bilo,” je odsotnost največje opozicijske stranke SDS-a komentiral Golob. Predsednik SDS-a Janez Janša je že v četrtek dejal, da je vrh zaradi neusklajenosti koalicije vprašljiv. Ob začetku parlamentarnega vrha pa je na družbenem omrežju X zapisal, da ima vladna koalicija več kot 50 glasov in torej lahko sama tako razpiše kot tudi prekliče referendume. “Sama je oba tudi predlagala. Če se ne zmore dogovoriti, naj odstopi in neha delati škodo,” je zapisal.

Golob: Sporov v koaliciji ni

Na vprašanje, ali bo na glasovanje o razveljavitvi sklepa o razpisu referenduma vezal zaupnico vladi, pa je odgovoril, da se lahko takšnemu vprašanju “samo nasmeji”.


Pri podpori že potrjenemu referendumu so poleg Levice v teh dneh vztrajali tudi poslanci SD-ja, čeprav je predsednik stranke Matjaž Han (levo) dejal, da bi podprli umik obeh referendumov. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Pri podpori že potrjenemu referendumu so poleg Levice v teh dneh vztrajali tudi poslanci SD-ja, čeprav je predsednik stranke Matjaž Han (levo) dejal, da bi podprli umik obeh referendumov. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Verjame, da bi večjo škodo mednarodnemu ugledu Slovenije kot dogajanje pretekli teden povzročila dopustitev “nejasnega in zavajajočega” referenduma in če vlada ne bi imela mandata za izpolnjevanje svojih obveznosti znotraj zavezništva, hkrati pa ostala njen polnopravni član.

Prepričan je, da bodo z naslednjimi koraki, vključno z razveljavitvijo referenduma, naredili največ za državotvornost in za to, da se bo Slovenija vzpostavila kot zaupanja vredna zaveznica. “Ker ne moremo govoriti, da smo zaupanja vredni zavezniki, hkrati se pa šalimo glede tega, ali bomo izpolnjevali svoje obveze ali ne,” je dejal.

Vprašanju o trdnosti koalicije se čudi, ker pri obrambnih izdatkih ne gre za temo iz koalicijske pogodbe ali iz programa dela vlade. “Vsak je glasoval po svoji vesti in v skladu s svojimi načeli,” je dejal. Na podlagi vseh sestankov pa verjame, da so stvari ta teden jasnejše. S tem tudi ne povezuje usode koalicije ali ene same stranke. “Ni sporov v koaliciji,” je zagotovil.

Koliko podpore ima predlog Svobode?

Po parlamentarnem vrhu še ni jasno, koliko glasov se obeta predlogu za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, ki ga je že vložila Svoboda. Predlagateljica referenduma Levica vztraja pri svojem predlogu. V SD-ju in NSi-ju se bodo o glasovanju še pogovorili. Podporo predlogu pa napovedujejo poslanci iz vrst Demokratov.

Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je po parlamentarnem vrhu ocenila, da je bila debata konstruktivna, zato ocenjuje, da pri odločanju o predlogu tokrat ne bo presenečenj in bo ta prejel zadostno podporo. Zatrdila pa je, da razumejo koalicijskega partnerja Levico, da bodo pri glasovanju konsistentni s svojimi stališči.

Levica vztraja pri svojem predlogu

V Levici namreč vztrajajo pri svojem predlogu, saj menijo, da se je treba o teh vprašanjih posvetovati z državljani. V najmanjši stranki koalicije so prav tako prepričani, da je vsak, ki je prebral obrazložitev njihovega predloga za posvetovalni referendum, lahko jasno razbral namen, in sicer podporo nižjim izdatkom za obrambo, je po parlamentarnem vrhu dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko.

“Kar se nas tiče, so seveda različne interpretacije možne, ampak intenca skupaj z obrazložitvijo je bila z naše strani jasna. Kar se nas tiče, bomo seveda vztrajali na svojem vprašanju,” je še dejala. Vprašanje, ki so ga predlagali, se sicer glasi: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP-ja letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.

Han pozdravil premierjev predlog

“Mi smo iskreno podprli ta referendum, jasno pa je, da so ustavni pravniki povedali, da je to vprašanje zelo nerazumljivo in je lahko tudi zavajajoče, zato bomo zdaj še enkrat zadevo preučili,” je ob odhodu s parlamentarnega vrha dejal predsednik koalicijskega SD-ja Matjaž Han.

O podpori predlaganemu sklepu se bodo tako po njegovih besedah še pogovorili, s pogovorom pri premierju pa je sicer zadovoljen. Tako je pozdravil predlog premierja, ne želi pa prejudicirati izida glasovanja. Poslanci SD-ja so sicer v minulih dneh odločno zatrjevali, da vztrajajo pri referendumu, medtem ko je Han dejal tudi, da bi njihova stranka podprla umik obeh referendumov.

NSi se bo še posvetoval

Predsednik NSi-ja Matej Tonin pa meni, da je razprava pokazala, da sta oba referenduma nesmiselna. Poslanci NSi-ja bi si po njegovih besedah želeli, da bi premier na predlog sklepa za odpravo potrjenega referenduma vezal zaupnico. “S tem bi na neki način dosegel, da je koalicija tukaj enotna in da se to vprašanje nejasnega referenduma spravi z mize, in hkrati tudi, da potem ne pride do drugega referenduma glede Nata,” je dejal.

Poslanci NSi-ja se bodo sicer o glasovanju še posvetovali in odločitev pravočasno sporočili. Pred tem pa bi si želeli vedeti, kakšni bodo nadaljnji koraki koalicije in predsednika vlade, saj ne želijo “skakati v prazen bazen”. Tonin pa sicer obžaluje, da se danes niso dogovorili o njegovem predlogu, da bi se celotna politika, vključno z Levico, strinjala, da je predlagano vprašanje nejasno in da ga je zato smiselno pospraviti z mize.


Anže Logar je pred srečanjem pri predsedniku vlade opozoril, da bi bila v primeru referenduma vsebinska vprašanja potisnjena v ozadje. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Anže Logar je pred srečanjem pri predsedniku vlade opozoril, da bi bila v primeru referenduma vsebinska vprašanja potisnjena v ozadje. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Logar: Politika mora stopiti nazaj

Poslanska skupina nepovezanih poslancev pa je že danes napovedala, da bo predlog za umik referenduma podprla. O predlogu NSi, da bi na to glasovanje premier moral vezati zaupnico, je vodja poslanske skupine in predsednik Demokratov Anže Logar dejal, da stoji na stališču, da bi morala politika stopiti korak nazaj. “Gre za varnostna vprašanja in mislim, da kakršnokoli zaostrovanje pri teh vprašanjih ni nikomur v interesu,” meni. Sam pa je predlagal še, da politika pred sprejemom proračun “sproži krog širšega obveščanja”, da bo tako državljanom kot strokovni javnosti “jasno, po kateri poti gremo”.

Kako se bo razpletel referendumski zaplet?