Dnevni pregled najpomembnejših dogodkov:
20.39 Trump: Ukrajina ne bi smela napadati Moskve
20.04 Danska, Nizozemska in Švedska pripravljene kupiti ameriško orožje za Ukrajino
19.45 Slovaška še naprej blokira sprejetje novega svežnja sankcij EU proti Rusiji
18.29 Kallas: ZDA bi morale deliti breme glede oboroževanja Ukrajine
18.17 Ukrajinski premier Denis Šmihal podal odstopno izjavo
17.16 ZN pozivajo k ustavitvi napadov na Ukrajino in odgovornosti za kršitve človekovih pravic
13.28 Rusija po Trumpovih grožnjah izrazila pripravljenost na pogajanja s Kijevom
6.28 Nemški obrambni minister v ZDA potrdil nakup protiraketne obrambe za Ukrajino
20.39 Trump: Ukrajina ne bi smela napadati Moskve
Ukrajina ne bi smela napadati Moskve, je danes izjavil ameriški predsednik Donald Trump in dodal, da Kijevu ne namerava poslati raket dolgega dosega, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njegove izjave sicer sledijo napovedi, da bodo evropske zavezniške države od ZDA za Ukrajino kupovale sisteme zračne obrambe in drugo orožje.
Po poročanju časnika Financial Times je Trump z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim 4. julija govoril o morebitni protiofenzivi in ga celo vprašal ali bi lahko zadel Moskvo, če bi mu Washington zagotovil orožje dolgega dosega.
Na današnje vprašanje novinarjev v Beli hiši, ali naj Zelenski napade rusko prestolnico, pa je Trump odgovoril, da Ukrajina ne bi smela napadati Moskve in dejal še, da ji ne namerava dostaviti raket dolgega dosega za takšne napade.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pred tem povedala, da je Financial Times znan po tem, da poroča izven konteksta za večje število ogledov člankov. “Predsednik Trump je le vprašal, ne pa spodbujal nadaljevanja ubijanja. Neutrudno si prizadeva za ustavitev ubijanja in končanje te vojne,” je dejala.
Trump je pred lanskoletnimi volitvami napovedoval, da bo končal vojno v Ukrajini še preden bo nastopil drugi mandat, ki sedaj teče že pol leta, vojna pa se nadaljuje. V ponedeljek je dejal, da bo proti Rusiji sprejel 100-odstotne carine, če v 50 dneh ne bo premirja.
Na vprašanje zakaj daje Rusiji še 50 dni za nadaljevanje vojne, je Trump odgovoril, da to ni njegova vojna in odgovornost zanjo ponovno pripisal predhodniku Joeju Bidnu.
20.04 Danska, Nizozemska in Švedska pripravljene kupiti ameriško orožje za Ukrajino
Danska, Nizozemska in Švedska so danes izrazile pripravljenost na sodelovanje pri nakupu ameriškega orožja za Ukrajino, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v ponedeljek napovedal, da bodo evropske zavezniške države od ZDA za Ukrajino kupile sisteme zračne obrambe in drugo orožje.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal, da je Danska pripravljena finančno prispevati k nakupu orožja, da pa je potrebno še urediti podrobnosti.
Tudi nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je izrazil pripravljenost njegove države na sodelovanje in dodal, da še preučujejo, kako bi lahko sodelovali.
Švedski obrambni minister Pal Jonson pa je ob pripravljenosti na sodelovanje pozdravil grožnjo ZDA o zaostritvi sankcij proti Rusiji ter napovedi dobave sistemov protiraketne obrambe patriot in drugih oborožitvenih sistemov Ukrajini. “Švedska bo k temu prispevala,” je dejal za AFP.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je že v ponedeljek po srečanju z ameriškim kolegom Petom Hegsethom v Washingtonu povedal, da bo Nemčija financirala dva sistema protiraketne obrambe patriot za Ukrajino.
Trump je pred tem v Beli hiši na srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem razkril dogovor, v skladu s katerim bi evropske članice Nata od ZDA za več milijard dolarjev kupile orožje za Kijev. Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu pa je dal 50 dni, da ustavi napade na Ukrajino, v nasprotnem primeru je Moskvi zagrozil z uvedbo 100-odstotnih carin na rusko blago.
Rutte je pri tem dejal, da bi lahko evropske države črpale iz svojih zalog, ki bi jih nato dopolnile z novim ameriškim orožjem. Med potencialnimi kupci orožja za Ukrajino pa je poleg Nemčije, Danske, Švedske in Nizozemske navedel tudi druge članice Nata, kot so Kanada, Norveška, Finska in Združeno kraljestvo.
Norveški obrambni minister Tore O. Sandvik je sicer za AFP dejal, da se s Kijevom, ki so mu vojaško že zelo pomagale, neposredno dogovarjajo o njegovih potrebah.
19.45 Slovaška še naprej blokira sprejetje novega svežnja sankcij EU proti Rusiji
Slovaška še naprej blokira sprejetje 18. svežnja sankcij Evropske unije proti Rusiji, saj po besedah premierja Roberta Fica ni zadovoljna z zagotovili Evropske komisije glede prepovedi uvoza ruskega plina v unijo z letom 2028. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je medtem zatrdila, da so Bratislavi zagotovili, kar je zahtevala.
Fico je na družbenem omrežju X sporočil, da je danes slovaškemu predstavniku pri EU naročil, naj zahteva preložitev glasovanja o 18. svežnju sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino.
Bratislava sankcij, o katerih članice odločajo s soglasjem, ne želi podpreti zaradi načrtov Bruslja o popolni prepovedi uvoza ruskega plina – od katerega je Slovaška še precej odvisna – z letom 2028. Sprejetja tega ukrepa za razliko od sankcij ne more blokirati ena sama ali nekaj članic.
“Vladajoča koalicija zavrača idiotski predlog Evropske komisije za ustavitev dobav ruskega plina z letom 2028. Se je pa pripravljena pogajati o zagotovilih, ki bi Slovaški dala nekaj udobja pri dobavah plina po letu 2028,” je zapisal slovaški premier.
Po njegovem mnenju bi bila najboljša rešitev, da bi jim podelili izjemo in omogočili izvršitev pogodbe z ruskim energetskim velikanom Gazprom do izteka leta 2034. To v Bruslju zavračajo, je dodal Fico, ki velja za naklonjenega ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Kallas je po zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju izrazila obžalovanje, da danes ni bil dosežen dogovor o novem paketu sankcij proti Rusiji. “Komisija je Slovaški zagotovila, kar je zahtevala. Žoga je zdaj na slovaški strani,” je povedala.
Zunanjepolitična predstavnica je dodala, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zagotovila podala tudi v pismu, ki ga je poslala slovaškemu premierju. Slednjemu pa je očitala, da je zahtevam, s katerimi je vstopil v pogovore z Brusljem, dodal nove.
Še vedno upa, da bo dogovor med državami članicami o sankcijah dosežen v sredo v okviru pogovorov na tehnični ravni. Predlog svežnja med drugim vključuje znižanje cenovne kapice za omejevanje izvoza ruske nafte v tretje države, ukrepe proti ruskima plinovodoma Severni tok 1 in 2 ter sankcije proti ruskemu bančnemu sektorju.
18.29 Kallas: ZDA bi morale deliti breme glede oboroževanja Ukrajine
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je danes pozdravila napoved ZDA o dobavi orožja Ukrajini. “Pozdravljamo napoved predsednika Trumpa, da bo Ukrajini poslal več orožja, čeprav si želimo, da bi ZDA delile breme. Če obljubite, da boste dali orožje, a rečete, da bo za to plačal nekdo drug, tega orožja v resnici ne dajete vi,” je po zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU v Bruslju povedala Kallas.
S tem se je zunanjepolitična predstavnica EU odzvala na ponedeljkovo napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo evropske zavezniške države od ZDA za Ukrajino kupovale sisteme zračne obrambe in drugo orožje.
Trump je tudi znova izrazil razočaranje nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in mu dal 50 dni časa, da sklene premirje z Ukrajino. V nasprotnem primeru bodo ZDA uvedle višje carine na ruski izvoz v ZDA. Te naj bi za Rusijo in njene trgovinske partnerice znašale 100 odstotkov.
Kallas je že v ponedeljek pozdravila ostrejše stališče Trumpa do Rusije. Kljub temu pa se ji zdi 50-dnevni rok, ki ga je Moskvi postavil za dosego premirja v Ukrajini, zelo dolgo obdobje.
18.17 Ukrajinski premier Denis Šmihal podal odstopno izjavo
Ukrajinski premier Denis Šmihal je danes podal odstopno izjavo, potem ko je predsednik Volodimir Zelenski v ponedeljek za njegovo naslednico predlagal gospodarsko ministrico Julijo Sviridenko. O razpustitvi Šmihalove vlade bo ukrajinski parlament predvidoma glasoval v sredo, o novi vladi pa v četrtek, poročajo ukrajinski mediji.
Foto: Guliverimage
Šmihal, ki bi po odstopu utegnil na položaju obrambnega ministra naslediti Rustema Umerova, se je v sporočilu Zelenskemu zahvali za zaupanje, pri čemer je njegovo celotno ekipo pohvalil za neutrudno delo v korist Ukrajine. Za obrambo domovine se je zahvalil tudi ukrajinskim vojakom.
Pred tem je Zelenski v ponedeljek predlagal, da bi Šmihala na položaju zamenjala gospodarska ministrica in podpredsednica vlade Sviridenko, ki bi tako postala šele druga ženska v zgodovini Ukrajina na tem položaju.
Kasneje je Šmihala, čigar odhod je del večje reorganizacije vlade, predlagal za naslednjega obrambnega ministra. Medtem naj bi se Umerov omenjal kot možni veleposlanik v Washingtonu.
Razpustitev vlade bodo poslanci ukrajinskega parlamenta oz. vrhovne rade obravnavali v sredo, o imenovanju nove vlade pa bodo predvidoma glasovali v četrtek.
17.16 ZN pozivajo k ustavitvi napadov na Ukrajino in odgovornosti za kršitve človekovih pravic
Združeni narodi vztrajajo, da morajo vsa mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini vključevati polno odgovornost za številne kršitve človekovih pravic. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je danes ponovno pozval k ustavitvi ruske invazije na Ukrajino, potem ko je bil junij najbolj smrtonosni mesec za civiliste od maja 2022.
“Julij ni prinesel oddiha za civiliste v Ukrajini,” je na novinarski konferenci povedala tiskovna predstavnica Türkovega urada Liz Throssell. Pri tem je opozorila, da je bilo pred tem v juniju glede na podatke zabeleženo največje mesečno število smrtnih žrtev in ranjenih med civilisti od maja 2022, in sicer 232 ubitih in 1343 ranjenih.
Za konec tega neznosnega trpljenja je potrebno takojšnje premirje,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarila Throssell.
Türk želi, da bi se vsa pogajanja v kratkem času osredotočila na končanje napadov in zaščito pravic ljudi na zasedenih ozemljih, je še dejala Throssell.
Prav tako bi si morali prizadevati za vrnitev prisilno premeščenih ali deportiranih otrok, vzpostavitev humanitarnih koridorjev ter končanje mučenja in slabega ravnanja z vojnimi ujetniki in drugimi pridržanimi, je še dodala.
13.28 Rusija po Trumpovih grožnjah izrazila pripravljenost na pogajanja s Kijevom
Rusija je danes sporočila, da je še vedno pripravljena na pogajanja z Ukrajino, vendar potrebuje čas za odgovor na “resne” izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je zaradi nezadovoljstva z rusko stranjo Moskvi postavil 50-dnevni rok za končanje konflikta, sicer se bo morala soočiti z visokimi carinami.
“Izjava predsednika Trumpa je zelo resna. Seveda potrebujemo čas za analizo tega, kar je bilo povedano v Washingtonu,” je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Pojasnil je, da je ruska stran še vedno pripravljena na pogajanja z Ukrajino. Moskva “čaka na predloge ukrajinske strani o časovnem okviru tretjega kroga neposrednih rusko-ukrajinskih pogajanj,” je povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Ob tem je dodal, da “Kijev molči” o morebitnem nadaljevanju neposrednih pogajanj po dveh krogih mirovnih pogajanj, ki sta v zadnjih mesecih potekala v turškem Istanbulu, vendar nista prinesla preboja pri končanju konflikta.
Trump je v ponedeljek izrazil nezadovoljstvo z Moskvo in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pri končanju vojne v Ukrajini. Rusiji je dal 50 dni časa za sklenitev mirovnega sporazuma s Kijevom, v nasprotnem primeru ji grozi povišanje carin na sto odstotkov.
Ruske sile so v zadnjih tednih proti Ukrajini izstrelile rekordno število dronov in raket, v napadih je bilo ubitih na desetine civilistov.
V zadnjem dnevu je bilo v ruskih napadih v več ukrajinskih regijah, med drugim v Donecku in Harkovu, ubitih najmanj pet ljudi, najmanj 53 pa ranjenih, med njimi štirje otroci, danes poročajo ukrajinski mediji, sklicujoč se na regionalne oblasti.
Rusko obrambno ministrstvo pa je danes poročalo, da je zračna obramba sestrelila skupno 55 ukrajinskih dronov nad ruskim ozemljem. Večino so prestregli nad obmejno regijo Belgorod, 12 dronov pa nad regijo Voronež. Zaradi padajočih ostankov drona je bilo v Voronežu poškodovanih najmanj 16 ljudi, so sporočile tamkajšnje oblasti.
6.28 Nemški obrambni minister v ZDA potrdil nakup protiraketne obrambe za Ukrajino
Pistorius je pred tedni v telefonskem pogovoru Hegsethu predlagal, da bi Nemčija od ZDA kupila dva sistema patriot in ju dostavila Ukrajini, ali pa nemška vojska Ukrajini pošlje svoja sistema in potem od ZDA kupi nadomestna.
Rakete sistemov patriot se lahko uporabljajo za prestrezanje letal, balističnih in manevrirnih raket. Cilje lahko zadenejo na razdalji približno sto kilometrov in na višini do 30 kilometrov. Mobilna izstrelitvena postaja je podobna velikemu tovornjaku in vsebuje do štiri izstrelitvene zabojnike, navaja dpa.
Rakete sistemov patriot se lahko uporabljajo za prestrezanje letal, balističnih in manevrirnih raket.
Foto: Gulliverimage
Pistorius je Hegsethu zagotovil, da bo Nemčija imela trdno in zanesljivo vlogo v zvezi Nato.
Trump je pred tem v Beli hiši na srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem dejal, da bodo ZDA zagotovile orožje Ukrajini, ki ga bodo plačale evropske zaveznice. Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu je dal 50 dni, da ustavi napade na Ukrajino, nato pa je zagrozil z uvedbo stoodstotnih sankcij na ruski izvoz v ZDA.
Ukrajina, ki se vsakodnevno sooča z zračnimi napadi, po lastnih navedbah potrebuje deset sistemov patriot, Nemčija pa jih je doslej dostavila že tri.
Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek na omrežju X zapisal, da bo Nemčija imela odločujočo vlogo pri dobavah orožja Ukrajini. “To delamo v lastnem interesu,” je pojasnil.