Ali je že prišel čas, da si priznamo, da državni svet v Sloveniji ne opravlja več svoje vloge? Oz. boljše vprašanje – ali jo je sploh kadarkoli? Zakaj imamo to institucijo, za katero večina ljudi niti ne zna točno razložiti njenega poslanstva?
Državni svet je ostanek časa, ko so ljudje verjeli, da bo “dvodomni” parlament varoval interese različnih družbenih skupin. Zamisel ni bila slaba. V praksi pa se je, kot se pogosto zgodi, spremenila v klasično sinekuro za politično upokojene ali tiste, ki nikoli niso znali (ali zmogli) zmagati na volitvah.
Kdo danes sploh ve, kdo sedi v državnem svetu? Kdo pozna vsaj pet svetnikov po imenu? Večina bi verjetno prej znala našteti tri like iz serije “Prijatelji”.
Glavna moč državnega sveta je t. i. suspenzivni veto. Kar pomeni, da lahko zadrži zakon, a ga državni zbor nato z absolutno večino potrdi. Kar se praktično vedno zgodi. V resnici to ni sistem zavor in ravnovesij, temveč igranje demokracije, kjer vemo, kako se bo končalo.
Pogosto se zdi, da je državni svet uporabljen zgolj za to, da se zavlačuje, da se kak zakon odloži ali zmehča. Morda zato, ker nekdo nekoga pozna, pa bi mu določena sprememba zakona povzročila preveč skrbi.
Državni svet stane. Pisarne, osebje, sejnine, potni stroški, službeni avtomobili, telefoni. Vse to za telo, ki nima zakonodajne moči, ne odloča, ne nosi odgovornosti. A vseeno igra pomembno vlogo, ko gre za “mehčanje” odločitev. Ali je to demokracija? Ali pa je to druga liga politike, ki živi na račun proračuna in brez resničnega vpliva?
Zagovorniki državnega sveta pogosto omenjajo, da “predstavlja različne interese družbe”. Delavce, kmete, obrtnike, lokalne skupnosti …, A realnost je, da ti predstavniki niso izvoljeni neposredno s strani državljanov, ampak jih izberejo interesne skupine in lokalne strukture. Niso glas ljudstva, temveč glas struktur, ki si želijo vpliva brez politične odgovornosti.
Večina evropskih držav nima takega telesa. Ali pa imajo resnično močne senatske institucije, izvoljene z jasno legitimnostjo. Slovenija pa se zdi kot država, ki si je omislila svet, ker je želela nekaj več demokracije, a ni imela poguma narediti dveh močnih domov. Tako imamo zdaj zasilni izhod za lobije, ne pa varuha družbenega ravnotežja.
Ali Slovenija potrebuje državni svet? Ne.
Če že, potem potrebujemo “drugi dom,” ki bo imel jasno, legitimno funkcijo, moč, odgovornost in tudi neposredno demokratično izvolitev. V trenutni obliki pa je državni svet odveč. Preživet relikt, ki v najboljšem primeru ničesar ne spremeni, v najslabšem pa uporablja čas in denar, ki bi ga lahko porabili za karkoli bolj smiselnega.
Če že govorimo o racionalizaciji države – zakaj ne bi začeli tukaj?