Protestniki v Tel Avivu zahtevajo izpustitev ujetnikov in konec vojne v Gazi. Foto: Reuters
Videoposnetka 21-letnega Roma Braslavskega in 24-letnega Evjatarja Davida, ki sta bila ugrabljena na glasbenem festivalu Nova med Hamasovim napadom na južni Izrael 7. oktobra 2023, sta sprožila ostre kritike zahodnih držav, med njimi Francije, Nemčije, Združenega kraljestva in ZDA. Izrael je Hamas obtožil namernega stradanja ujetnikov ter je zahteval sejo Varnostnega sveta ZN-a. Ta se bo sestal v torek.
V enem videoposnetku, ki ga je objavil Islamistični džihad, Braslavski joče in pravi, da mu je zmanjkalo hrane in vode, da ne more hoditi ter da je “na pragu smrti”. Hamas je kasneje še objavil video ujetnika Davida, ki vidno izčrpan in shujšan koplje jamo, ki je po njegovih besedah namenjena njegovemu grobu.
David in Braslovski sta dva izmed 49 od skupno 251 ujetnikov, ki jih je Hamas zajel med napadom na Izrael in za katere Izrael meni, da so še vedno v Gazi. Za 27 ujetnikov sklepajo, da so že umrli.
Mednarodna skupnost obsoja ravnanje z ujetniki
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je izrazil “zgroženost” nad videoposnetki, ki so “jasno prikazovali smrtno nevarne razmere, v katerih zadržujejo ujetnike”.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je v nedeljo videoposnetke, ki sta jih v minulih dneh objavila palestinsko islamistično gibanje Hamas in Islamski džihad in na katerih sta prikazana izčrpana in nedohranjena izraelska talca, označila za grozljive.
“Podobe izraelskih talcev so grozljive in razkrivajo barbarstvo Hamasa. Vse talcev je treba takoj in brezpogojno izpustiti,” je med drugim zapisala na družbenem omrežju X.
Britanski zunanji minister David Lammy je dejal, da so “podobe talcev, ki jih razkazujejo za propagandne namene, gnusne” in da jih je treba “brezpogojno” izpustiti, je poročal BBC.
Videoposnetke sta obsodili tudi Francija in Nemčija. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da objava kaže na “nečlovečnost brez meja” in “skrajno krutost” Hamasa. “Absolutna prednostna naloga Francije je takojšnja izpustitev vseh talcev,” je zapisal na omrežju X in pozval k razorožitvi Hamasa.
Tako Macron kot nemški kancler Friedrich Merz sta poudarila, da Hamas po koncu vojne ne sme imeti nobene vloge v Gazi.
Izraelski levičarski protestniki na shodu v podporu Gazi in proti okupaciji Zahodnega brega. Foto: Reuters
Protestniki pozivajo Netanjahuja k dogovoru
Hamas je doslej humanitarnim organizacijam prepovedal vsakršen dostop do talcev, njihove družine pa imajo le malo ali sploh nobenih podatkov o njihovem stanju. Tudi Rdeči križ je bil v Izraelu deležen ostrih kritik, saj po mnenju nekaterih ni pomagal ujetnikom, ki jih zadržujejo v Gazi. Oboroženo krilo Hamasa je zanikalo, da namerno strada zapornike, saj da talci jedo isto hrano kot njihovi borci in prebivalci Gaze.
Forum družin talcev, ki zastopa sorodnike ujetnikov v Gazi, je sporočil, da Hamasovi komentarji o talcih ne morejo zakriti dejstva, da “že več kot 660 dni zadržuje nedolžne ljudi v nemogočih razmerah”, in zahteval njihovo takojšnjo izpustitev.
Izpustitev ujetnikov je zahtevalo tudi več deset tisoč protestnikov v Tel Avivu, ki so pozivali Netanjahuja, da sklene dogovor in ujetnike vrne domov.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo obtožil Hamas, da sabotira poskuse premirja, ter zaprosil za pomoč Mednarodni odbor Rdečega križa pri dobavi hrane ujetnikom. Hamas je v nedeljo sporočil, da je vsakršno sodelovanje z Rdečim križem odvisno od tega, ali bo Izrael trajno odprl humanitarne koridorje in ustavil napade med razdeljevanjem pomoči.
Množice ljudi po tem, ko so tovornjaki s pomočjo vstopili v Gazo. Foto: Reuters
Zaradi lakote umrlo 175 ljudi
Gaza se sooča z vse hujšim pomanjkanjem hrane, več agencij Združenih narodov je razmere kot “najhujši primer lakote”. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je zaradi nedohranjenosti in lakote je v zadnjih 24 urah umrlo še šest ljudi. Število umrlih zaradi lakote od začetka vojne se je tako povzpelo na 175, med njimi je 93 otrok.
Agencije ZN-a in človekoljubne organizacije za lakoto v Gazi obtožujejo Izrael, ki je onemogočil dobavo humanitarne pomoči. Izrael obtožbe zavrača in za to krivi Hamas, vladni vrh in del izraelskega tiska pa lakoto zanikajo.
Kljub temu je Izrael prejšnji teden dovolil omejen vstop tovornjakom s pomočjo. COGAT, izraelska vojaška agencija, ki usklajuje pomoč, navaja, da je v Gazo v nedeljo več tovornjakov ZN-a z gorivom, ki je potrebno za delovanje bolnišnic. Navaja, da je v preteklem tednu v Gazo vstopilo več kot 23.000 ton humanitarne pomoči v 1.200 tovornjakih, vendar pa jih več sto še vedno čaka na prevoz do centrov za razdeljevanje pomoči, ki jih upravljajo Združeni narodi in druge mednarodne organizacije.
Belgija je v sodelovanju z jordansko vojsko odvrgla prve pakete pomoči v Gazo. Foto: Reuters
Več evropskih držav je v sodelovanju z jordansko vojsko iz letal odvrglo humanitarno pomoč, vendar agencije ZN-a opozarjajo, da zračna dobava ni zadostna in da mora Izrael omogočiti dostavo pomoči po kopnem in omogočiti dostop do območij, kjer vlada lakota.
Medijski urad vlade v Gazi, ki jo upravlja Hamas, je v nedeljo sporočil, da je od konca julija, ko je Izrael omilil omejitve, v Gazo prispelo skoraj 1600 tovornjakov s pomočjo. Vendar priče in viri iz Hamasa pravijo, da so mnoge tovornjake izropali obupani ljudje in oborožene skupine.
Zdravstvene oblasti v Gazi so v nedeljo sporočile, da je bilo v enklavi zaradi izraelskega streljanja in zračnih napadov ubitih vsaj 80 ljudi. Med žrtvami so tudi ljudje, ki so poskušale priti do mest za razdeljevanje pomoči v južnih in osrednjih območjih Gaze.
Nekdanji vodje izraelskih varnostnih služb pozivajo Trumpa, naj pomaga končati vojno v Gazi
Več sto upokojenih izraelskih varnostnih uradnikov, med njimi več nekdanjih vodij obveščevalnih in varnostnih služb ter načelnikov generalštaba izraelske vojske, je pozvalo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pritisne na vlado premierja Benjamina Netanjahuja, da konča vojno v Gazi.
“Ustavite vojno v Gazi!” piše v pismu, v katerem 550 podpisnikov, med katerimi so nekdanji voditelji varnostne službe Šin Bet in obveščevalne agencije Mosad, poziva Trumpa, naj “usmeri” Netanjahuja k premirju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po njihovi oceni islamistično gibanje Hamas ne predstavlja več strateške grožnje Izraelu. Kot poudarjajo, je izraelska vojska že “dolgo nazaj dosegla dva cilja, ki ju je mogoče doseči s silo: razgradnjo vojaških formacij in upravljanja Hamasa”. “Tretjega in najpomembnejšega je mogoče doseči le z dogovorom: vrnitvijo vseh talcev domov,” so dodali.
Kot je v videoposnetku ob objavi pisma opozoril nekdanji direktor varnostne službe Šin Bet Ami Ajalon, vojna v Gazi vodi državo Izrael k izgubi identitete.
“Ta vojna se je začela kot pravična vojna. Bila je obrambna vojna. Ko pa so bili doseženi vsi vojaški cilji, ko je bila dosežena briljantna vojaška zmaga, je postala vojna absolutne moči,” je opozoril.
V pismu ocenjujejo, da bi Trump po prekinitvi ognja lahko prisilil “regionalno koalicijo”, da podpre reformirano palestinsko oblast, ki bi prevzela nadzor nad Gazo kot alternativo vladavini Hamasa, poroča AFP.
Med podpisniki pisma so trije nekdanji vodje zunanje obveščevalne službe Mosad, pet nekdanjih voditeljev Šin Beta in trije nekdanji načelniki generalštabov, med njimi tudi nekdanji izraelski premier Ehud Barak.