Predlog zakona o medijih že več mesecev čaka na tretjo obravnavo v DZ-ju. Foto: BoBo
Akt o svobodi medijev nalaga članicam, da zagotovijo ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva za neodvisno delovanje javnih medijev. Evropska komisija se je za to odločila tudi zaradi dogajanja v Sloveniji, ko je prejšnja vlada Janeza Janše ustavila financiranje STA.
“Akt daje komisiji jasno pravno podlago za posredovanje, kadar je ogrožena neodvisnost medijev,” je za pojasnila poročevalka Evropskega parlamenta za akt Sabine Verheyen. Tako bi komisija lahko skladno z aktom začela postopek za ugotavljanje kršitev, če bi članica samovoljno ali politično začasno ustavila financiranje.
Predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever prav tako meni, da je vzdržno financiranje javnih medijev ravno v tem trenutku, ko ni pravega odgovora o načinu financiranja kakovostnega novinarstva, zelo pomembno. Kot ključno vidi krepitev medijske neodvisnosti.
Evropska komisija je v središče akta, ki ga je predstavila jeseni 2022, sicer simbolično postavila spoštovanje uredniške svobode. Države članice ne smejo posegati v uredniško politiko. Sočasno je prepovedano, da skušajo vplivati nanjo.
Hkrati članicam prepoveduje sprejetje prisilnih ukrepov, vključno z uporabo vdorne programske opreme za nadzor, zoper delo ponudnikov medijskih storitev in uredništvo ter novinarske vire.
Ponudnikom medijskih storitev akt tudi nalaga, da objavijo imena svojih dejanskih lastnikov. Prav tako zahteva, da objavijo letni znesek javnih sredstev državnega oglaševanja in prihodke iz oglaševanja, ki so jih prejeli od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav.
Medijski zakon obtičal v DZ-ju
Verheyen je opozorila, da je treba evropski akt implementirati. “Moje sporočilo slovenski vladi je preprosto: čas za simbolično podporo je mimo – zdaj je čas za uresničitev,” je pozvala.
Da gre za pomemben mehanizem za zaščito uredniške neodvisnosti, poudarjajo v Društvu novinarjev in Sindikatu novinarjev, kjer pa hkrati opozarjajo, da Slovenija še ni uveljavila njegovih določb. Ministrstvo za kulturo je kot izvedbeni zakon akta zasnovalo novi zakon o medijih, ki pa je obtičal v DZ-ju. Predlog zakona namreč že več mesecev čaka na tretjo obravnavo v parlamentu, je Radio Slovenija opozorila podpredsednica društva novinarjev Slovenije Mojca Zorko: “Zakon seveda ni idealen, daleč od tega, a vsaj naslavlja nekatera ključna določila evropskega akta, na primer medijsko koncentracijo, večjo transparentnost lastništva medijev in državno oglaševanje.”
Sprejetje zakona o medijih je pomembno tudi zaradi finančne pomoči medijem, v proračunu naj bi bilo za ta namen predvidenih osem milijonov. Ta sredstva so ključna za delovna mesta in delovne razmere novinarjev, poudarja Zorko: “Tako da po našem mnenju zavlačevanje pri tem dejansko spodkopava prizadevanja za bolj varno in neodvisno novinarsko delo.”
Na ministrstvu za kulturo po poročanju Radia Slovenija pojasnjujejo, da se evropska uredba neposredno uporablja, kar pomeni, da njene določbe zavezujejo tudi brez prenosa v nacionalno zakonodajo. Evropski akt o svobodi medijev bo v tem trenutku implementirala le Finska, preostalih 26 članic pa še ne, so zapisali v društvu novinarjev, kjer opozarjajo, da sta v predalu ministrstva za kulturo obtičala predlog zakona o STA-ju in predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki bi morala urediti delovanje javnih medijev. “To je nesprejemljivo,” pravi Mojca Zorko. “Žal ugotavljamo, da se še enkrat kaže, da v Sloveniji ni politične volje, da bi javnim medijem uredili razmere, v katerih bodo res lahko neodvisni in odporni proti vsakokratnim političnim pritiskom.”
Na ministrstvu odgovarjajo, da sta oba predloga zakonov v zadnjih fazah medresorskega usklajevanja, zato pričakujejo, da jih bo državni zbor obravnaval in sprejel jeseni.