turizem, Hrvaška, Split. Foto: Tatjana Pihlar

Rezultati naše ankete kažejo, da tisti, ki poletne počitnice najpogosteje preživljajo v Sloveniji, v večjem deležu ocenjujejo, da sta tako ponudba kot kakovost storitev pri nas boljši kot na Hrvaškem (na fotografiji je mesto Split). Foto: Tatjana Pihlar

Hrvaška ostaja glavna počitniška destinacija Slovencev

Ker smo na vrhuncu poletne turistične sezone, je agencija Ninamedia med 11. in 13. avgustom sodelujoče v telefonski anketi Vox populi med drugim vprašala, kje najpogosteje preživljajo poletne počitnice. Slabih 42 odstotkov jih je odgovorilo, da v tujini, z 39 odstotki sledi Slovenija, slaba petina vprašanih pa je navedla, da ne hodi na poletne počitnice.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) sta med julijem in septembrom lani zasebno ali poslovno potovali skoraj dve tretjini prebivalcev Slovenije, starih najmanj petnajst let. Slovenci smo poleti 2024 opravili 2,7 milijona zasebnih potovanj, od tega 64 odstotkov v tujini. S 67 odstotki je prevladovala Hrvaška, sledili sta Bosna in Hercegovina (sedem odstotkov) ter Italija (pet odstotkov).

turizem, Hrvaška, Split, Jadrolinija. Foto: Tatjana Pihlar

Hrvaška, Split, Jadrolinija Foto: Tatjana Pihlar

turizem, Hrvaška, Korčula, Vela Luka. Foto: Tatjana Pihlar

Hrvaška, Korčula, Vela Luka Foto: Tatjana Pihlar

Slovenski turisti so lansko poletje po navedbah Sursa ustvarili okoli štirinajst milijonov prenočitev na zasebnih potovanjih, od tega 81 odstotkov v tujini. V Sloveniji so povprečno prenočili 2,8, v tujini pa 6,6 dneva. Na zasebnih potovanjih v Sloveniji smo Slovenci največ prenočitev, približno tretjino, opravili pri sorodnikih in prijateljih, 29 odstotkov pa v lastnih počitniških bivališčih. V tujini smo najpogosteje prenočevali (34 odstotkov) v zasebnih sobah in apartmajih, z 18 odstotki so sledili hoteli in podobni obrati. Sursova statistika za poletje 2024 nadalje kaže, da so se domači turisti v opazovanem obdobju odpravili tudi na okoli 2,9 milijona enodnevnih izletov po Sloveniji in na dobrega pol milijona v tujino.

Slovenci poletne počitnice tradicionalno množično preživljamo na Hrvaškem. Podatki njihovega državnega statističnega urada kažejo, da smo v letu 2024 po deležu ustvarjenih prenočitev z 9,3 odstotka zasedli drugo mesto – za Nemčijo (24,8 odstotka) ter pred Avstrijo (8,9 odstotka) in Poljsko (8 odstotkov).

V Dnevnikovi javnomnenjski raziskavi smo sodelujoče prosili tudi za oceno (od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni zelo slabo in 5 odlično) ponudbe in kakovosti turističnih storitev na slovenski obali v primerjavi s hrvaškimi obmorskimi kraji. Rezultati kažejo, da tisti (273 anketirancev), ki poletne počitnice najpogosteje preživljajo v Sloveniji, v večjem deležu ocenjujejo, da sta tako ponudba kot kakovost storitev pri nas boljši kot na Hrvaškem. Kar zadeva ponudbo, tako meni 39,9 odstotka vprašanih, pri oceni kakovosti storitev pa je ta delež 44 odstotkov. Med Slovenci (293 anketirancev), ki najpogosteje počitnikujejo v tujini, je malenkost večji delež tistih (24,2 odstotka vseh), ki ocenjujejo, da je ponudba v Sloveniji slabša kot na Hrvaškem, pri kakovosti storitev pa je opazno več vprašanih (35,5 odstotka) odgovorilo, da je ta v Sloveniji boljša. Približno četrtina anketirancev, ki poletne počitnice najpogosteje preživljajo v Sloveniji, je tako za ponudbo kot za kakovost storitev v hrvaških obalnih krajih odgovorila, da ju ne pozna.

Bližnje bi napotili tudi v Albanijo

Anketirance smo tudi prosili, naj z ocenami od 1 do 5 (1 – zelo slabo, 5 – odlično) ocenijo posamezne elemente turistične ponudbe v Sloveniji v primerjavi s turistično ponudbo držav, ki jih poznajo. Vprašani so najvišjo povprečno oceno (4,51) namenili naravnim danostim v Sloveniji, sledijo nastanitev (3,9), gostinske storitve (3,82) in razvedrilo (3,63), medtem ko so najslabše ocenili razmerje med ceno in kakovostjo storitev pri nas. Križanje podatkov je tudi v tem primeru pokazalo, da tisti, ki poletne počitnice najpogosteje preživljajo v Sloveniji, vse elemente slovenske turistične ponudbe v povprečju ocenjujejo višje kot tisti, ki najpogosteje počitnikujejo v tujini.

Zanimalo nas je tudi, katero od navedenih držav bi z vidika ponudbe, kakovosti storitev in cene počitnikovanja priporočili osebi, ki jim je blizu. Slovenijo je izbralo 31,4 odstotka vprašanih, na drugem mestu je s 14,4 odstotka Hrvaška, sledijo Grčija in Italija (po 9 odstotkov), Turčija (7,6 odstotka), Španija (6,9 odstotka) in Avstrija (2,6 odstotka). Dobrih deset odstotkov anketirancev na to vprašanje ni odgovorilo, 8,6 odstotka pa jih je med ponujenimi odgovori označilo »drugo«. Sami so nato navedli državo, v katero bi napotili svoje najbližje. Z devetimi odgovori je na prvem mestu Albanija, z osmimi sledi Portugalska, s po petimi Egipt, Švedska in Tunizija, s štirimi Češka, s po tremi pa Islandija in Norveška. Ciper, Črno goro, Francijo, Švico in Tajsko bi kot počitniški cilj predlagala po dva anketiranca, Makedonijo, Maldive, Malto, Poljsko, Srbijo … pa po eden. 

Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnika Dnevnik in agencije Ninamedia, ki se neprekinjeno izvaja od leta 1994. Njegova naročnika sta časnik Dnevnik in portal dnevnik.si, izvajalka ankete pa je agencija Ninamedia. Predstavljena javnomnenjska anketa je bila izvedena med 11. in 13. avgustom 2025 kot kombinacija telefonskega (CATI) in spletnega anketiranja (CAWI). Realiziranih je bilo 700 anket. Za potrebe telefonskega anketiranja je bil uporabljen dvostopenjski naključni vzorec. Osnova vzorčenja je bil univerzalni telefonski imenik, iz katerega so bila naključno izbrana gospodinjstva na območju vse Slovenije in znotraj njih naključno izbrani anketiranci. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v okviru reprezentativnega spletnega panela Ninamedie. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi, da bi sociodemografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/–3,7 odstotka.

Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnice ankete, družbe Dnevnik Mediji. Po izteku 12 ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah naročnice pridobitev dovoljenja ni več potrebna.