ZDA bodo za nakup 433,3 milijona delnic Intela odštele 8,9 milijarde evrov, ki jih bodo vzele iz subvencij.

23. avgusta, 2025 16.28

Ameriška vlada bo v Intelu prevzela 10-odstotni lastniški delež, sta v petek po poročanju ameriških medijev sporočila Intel in ameriški predsednik Donald Trump. Ameriška vlada bo kot kupnino Intelu izplačala preostanek subvencij za širitev proizvodnje v ZDA.

ZDA bodo za nakup 433,3 milijona delnic Intela odštele 8,9 milijarde dolarjev oziroma 20,47 dolarja na delnico. To naložbo bo vlada financirala z nepovratnimi sredstvi iz ameriškega zakona o čipih in znanosti (CHIPS) ter programa Secure Enclave, ki so Intelu že bila odobrena, a še niso bila izplačana.

Skupaj z 2,2 milijarde dolarjev subvencij, ki jih je Intel že prejel, je Trump vrednost naložbe ovrednotil na 11,1 milijarde dolarjev.

“V veliko čast mi je sporočiti, da ZDA zdaj v celoti posedujejo in obvladujejo 10 odstotkov podjetja Intel, velikega ameriškega podjetja, ki ima še bolj neverjetno prihodnost,” je Trump zapisal v objavi na družbenem omrežju Truth Social. “ZDA za te delnice niso plačale nič in zdaj so vredne približno 11 milijard dolarjev,” je dejal in dodal, da je dogovor zmaga za obe strani.

Ameriška vlada bo pasivna lastnica, brez sedeža v upravnem odboru ali drugih upravljavskih ali informacijskih pravic, je ob tem sporočil Intel. Delnice podjetja so petkovo trgovanje zaključile 5,5 odstotka višje, v podaljšanem trgovanju pa pridobile še dober odstotek.

Eden največjih vladnih posegov po letu 2008

Gre za enega največjih vladnih posegov v zasebni sektor od reševanja reševanja avtomobilske industrije leta 2008. Kot piše Bloomberg, gre za poseg, ki je v nasprotju z načeli tržnega kapitalizma, ki jih vlagatelji in oblikovalci politik smatrajo za nedotakljive, razen v najbolj izrednih situacijah, kot sta vojna ali gospodarska kriza.

Intel je v zadnjih letih zašel v hudo krizo, vlagatelji pa so zaskrbljeni, da izgublja svojo tehnološko prednost in preveč zaostaja za konkurenco. Trumpova administracija meni, da gre za izredne in edinstvene razmere, saj proizvodnjo polprevodnikov vidi kot vprašanje nacionalne varnosti, je dejal uradnik Bele hiše.

Poteza po mnenju analitikov tudi ustvarja neizmerna tveganja, ki bi lahko izkrivila trge in pretok kapitala ter povzročila ogromne izgube davkoplačevalcev. Po drugi strani pa bi vladna stava za proizvajalca čipov lahko pomenila rešilno bilko.