Slovenija ne bo poglabljala delitev, ampak povezovala

Slovenski diplomati se v Ljubljani sestajajo na vsakoletnem srečanju slovenske diplomacije. To je tudi letos namenjeno oceni o aktualnih mednarodnih dogajanjih in premislekih, kje je slovenska diplomacija ter kakšna je njena pot naprej. Več kot sto diplomatov razpravlja o pomenu miru in varnosti v svetu ter o multilateralizmu in multipolarnosti.

Do konca leta slovensko diplomacijo sicer čaka še več pomembnih dogodkov. Že minuli teden bo na Bledu 20. blejski strateški forum, osrednji zunanjepolitični dogodek v Sloveniji, ki je državo v zadnjih dveh desetletjih pomagal prav tako postaviti na svetovni zemljevid. Oktobra bo Slovenija v Portorožu gostila srečanje voditeljev sredozemskih držav. To bo vrhunec slovenskega predsedovanja skupini Med9 v tem letu. Diplomatsko izjemno pester bo še december, ko bo Slovenija zaključila dvoletno članstvo v varnostnem svetu OZN, prav ta mesec pa bo še drugič v tem mandatu temu najvišjemu organu svetovne organizacije tudi predsedovala.

Nestabilna faza mednarodnih odnosov

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v uvodnem nagovoru izpostavila, da se v svetu spreminjajo razmerja sil. To povzroča izrazite negativne posledice, s katerimi se mednarodna skupnost ukvarja prepočasi, neenotno, prav tako tudi neverodostojno in neučinkovito. Svet je že vstopil v multipolarnost, novih skupnih pravil v tem času še ni, stara pa ne veljajo več, je poudarila: »Institucije izgubljajo moč, geopolitična rivalstva in spreminjajoča se zavezništva pa nas potiskajo v iskanje alternativnih platform sodelovanja, ki so vse bolj ozko interesna, in v odnose, ki so vse bolj transakcijski. Smo v zelo nestabilni fazi svetovnih odnosov, ki jih vodi popolna erozija zaupanja.«

Uvodoma je opozorila, da se v svetu spreminjajo razmerja sil. To povzroča izrazite negativne posledice, s katerimi se mednarodna skupnost ukvarja prepočasi, neenotno, prav tako tudi neverodostojno in neučinkovito. Svet je že vstopil v multipolarnost. Novih skupnih pravil v tem času še ni, stara pa ne veljajo več, je poudarila: »Institucije izgubljajo moč, geopolitična rivalstva in spreminjajoča se zavezništva pa nas potiskajo v iskanje alternativnih platform sodelovanja, ki so vse bolj ozko interesna, in v odnose, ki so vse bolj transakcijski. Smo v zelo nestabilni fazi svetovnih odnosov, ki jih vodi popolna erozija zaupanja.« Po njenih besedah predsednik Trump daje v diplomaciji prednost dvostranskim odnosom pred večstranskimi forumi, s čimer se aktivno zmanjšuje pomen multilateralizma in še dodatno slabi že tako omajano zaupanje v na pravilih temelječ mednarodni red. »Na področju trgovine so ZDA ubrale izrazito protekcionistično smer – s carinami in omejitvami, ki drobijo svetovni gospodarski sistem in zahtevajo prestrukturiranje dobavnih verig. To številne partnerice spodbuja k iskanju alternativnih povezav in krepitvi regionalnih zavezništev,« je ugotavljala ministrica.

Evropa še lahko postane globalno relevantna sila

Evropa, ki je bila po njeni oceni v teh dogajanjih, predolgo opazovalka, vendarle še ima priložnost za preobrazbo v globalno relevantno silo, ocenjuje zunanja ministrica. Se ji pa zastavlja vprašanje, ali bo to priložnost zaradi nenehne notranje razdeljenosti znala in zmogla izkoristiti. Evropska strateška avtonomija bo ostala fraza, dokler ne bo Evropa znala sama zaščititi svojih interesov, vrednot in zavez. Po njeni oceni bi morala Evropa okrepiti napore tako za nadaljnjo krepitev gospodarske moči kot za krepitev lastne tehnološke, energetske, vojaške in politične vloge v svetu. »Prevelika odvisnost od drugih držav je nezdružljiva s suverenostjo nad lastno prihodnostjo,« je dejala Fajonova.

Slovenija je pri tej preobrazbi pripravljena sodelovati. Po oceni ministrice je država verodostojen partner tako v Evropski uniji, na Balkanu kot tudi v varnostnem svetu. Kot je dejala Fajonova, je Slovenija v varnostnem svetu glas načelnosti, v Evropski uniji graditelj mostov, na Zahodnem Balkanu pa verodostojen partner. Fajonova na aktivnosti slovenske diplomacije glede kot dokaz, da je možno zaupanje v multilateralizem spet okrepiti z doslednostjo, umirjenostjo in trdnimi načeli. »Naša glavna moč je torej v načelnosti, verodostojnosti in povezovanju. In zavedanju, da spremembe so mogoče,« je izpostavila Fajonova.

Pomembnejša dejanja diplomacije

Kot pomembnejša dejanja slovenske diplomacije v preteklem letu je izpostavila uvajanje sankcij proti Izraelu in vnovič napovedala nadaljevanje prizadevanj za končanje vojne. »Genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, je pretresljiv dokaz, kako nerešeni konflikti ne izginejo, temveč se vračajo, vedno bolj krvavi, vedno bolj nečloveški. Izraelskemu bombardiranju se je pridružila politika stradanja. V Gazi je razglašena lakota, humanitarna pomoč ne more do prizadetih. Samo v času našega posveta bo zaradi izraelskih napadov in podhranjenosti umrlo za dva razreda otrok,« je med drugim povedala Fajonova.

Diplomacija si po besedah ministrice tudi v prihodnje intenzivno prizadeva za zagotovitev zadostne in dolgoročne humanitarne in razvojne pomoči. V zadnjih mesecih slovenske članstva v varnostnem svetu bo država ohranjala načelno politiko brez dvojnih standardov, ostajala bo zavezana ohranjanju zaupanja in iskanju načinov za učinkovit odziv na krize. Slovenija bo ostala tudi močan zagovornik politike EU širitve, ob čemer je izpostavila slovensko-nemško pobudo za bolj učinkovit, verodostojen in predvidljiv širitveni proces z uvedbo odločanja s kvalificirano večino v določeni fazi širitvenega procesa.

Na dvodnevnem posvetu bosta diplomate nagovorila še premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar. Posveta se je nameraval udeležiti tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha, a je v zadnjem hipu zaradi zdravstvenih razlogov udeležbo odpovedal.