Marsikaj je težko, ko si 35. Tud recimo se naučit vedet kaj pa kdo si sam, ko si celo življenje bil v vezi in obvladaš prilagajanje skupnemu življenju s partnerjem 🙃
Različni smo, različna življenja živimo, različne stvari so nam težke pa različne motivacije mamo.
Bi se kar strinjal ja
Ni res. The more things change the more they stay the same.
Se strinjam, če si dolgo navajen na svobodo, je prilagajanje vedno težje. Bilo zanimivo videti kako je Klemnu ranil ego s tem.
Samski ljudje so pri 35 že tako navajeni, da se vse vrti okoli njih in za njih, da se težko prilagajajo na muhe drugih ljudi. Tudi sam sem to opazil. Nekaj sicer naredi začetna zaljubljenost, ampak ta ne traja večno. Sploh če ni otrok (ali pa še dobro, da jih ni).
Res je.
Mladi danes pogosto ne razumejo, da fokus ne sme biti na njih samih. Izpolnjuje te, če se daješ. Danes pa samo jaz jaz jaz, kaj jaz rabim, hočem. Smilijo se mi.
Pravijo da so kompromisi temelj sobivanja.
* *Jaz sem hotel črno sedežno, ona rdečo. Naredila sma kompromis in sem kupil rdečo.*
* *Jaz sem hotel v kitajsko restavracijo, ona v picerijo. Naredila sma kompromis in šla v picerijo.*
* *Jaz sem hotel gledat Die Hard film, ona Twilight. Naredila sma kompromis in gledala Twilight.*
In tako dalje. Dokler se ni nekega dne samovoljno odločila v smeti vreči antični šahovski set, kateri je bil ročno rezkan od mojega pra-pra dedka in je bil pri cenilcu v avstriji bil ocenjen na 8.900€ (pred korono).
Še preden je do konca rekla “*kam boš s tem kičem?*”, sem mrtvo hladno dvignil roko, ji rekel da je uničila mojo družinsko dediščino in da ima 24 ur da se mi spoka iz hiše. Če bo kaj ugovarjala pa jo lahko čaka do pet let zapora zaradi uničevanje stvari večje cenovne vrednosti.
Odvisno za kakšnega človeka gre. Nekateri imajo višji eq in lažje/boljše razumejo ljudi in njihove muhe (in tudi svoje!!). Ko se najdeta dva taka jima bo dokaj preprosto, ker znata navigirati.
Če se pa najdeta dva, ki samo na svojo rit gledata je pa kr jeba ja.
vse ima svoje meje, tudi prilagajanje.
Podpišem.
Ni res. Pravdič spet malo nabija. Če nisi narcis, sociopat, ali svinja, potem ni težko. Jaz sem 34 prvič začel res resno zvezo (prej vedno krajše) in se prvič vselil skupaj, in ni nobenga problema
Če se partner ne prilagaja tebi, zakaj bi se ti partnerju?
Se strinjam, ker dejansko to vidim pri sebi.
Vsaka čast pa tistemu, ki mu uspe.
Odvisno kak clovek si in kakega partnerja mas
In zakaj bi se moral prilagajati? Jebeš skupno življenje. Bolje je biti samski.
ma tipi so polni predsodkov in pametovanja o vsem. ampak sam si je kriv kdor naseda na ta lepe fasade
Ko si enkrat dolgo sam, je res težko, sploh pa če si že po naravi bolj introvertiran in samostojen. Jaz si sploh predstavljat več ne morem, da bi se moral za neke čist banalne vsakodnevne zadeve vsakič usklajevat in ‘pogajat’ s partnerko. Ne gre tega kar posploševat na vse, seveda, ampak zame kar velja
Joj, ta Jani… Aidea podcast sem unfollowala po pol leta. S takšnimi in drugačnimi izjavami se velikokrat nisem strinjala in jih več nisem mogla poslušat ali brat.
Sicer pa glede na to temo…, če si zadosti zaljubljen, nikoli ni nič težko. Še lažje je!
Potem sem jaz izjema – v vseh odnosih (partnerski, prijateljski, družina, služba) sem se lažje prilagajala pri 35ih kot pa pri 25ih.
Zdaj, ko sem pa 40+ in samska že dlje časa, vem, da bi se težko znebila določenih navad. Vem pa tudi, da sem se v teh letih naučila asertivnosti, spoštovanja mnenja in želja drugih oseb ter tudi delanja kompromisov. Zdaj tudi poslušam in kdaj pa kdaj tudi upoštevam nasvete mojih bližnjih.
Kdo so te strokovnjaki za vse?
Met druzino, zvezo in otroke je odrekanje in v tem mores videt bogatstvo. Ce se hranis z to hustle vsebino iz spleta bos egoist in strmel za drugo vrsto uspeha. Ni znanost, problem je da je folk dons egocentricen. Mislim da Pravdic v tej smeri nima kej pametovat
Mislim mogoče če si 10 že poročen pa nisi navajen enega urejenega skupnega življenja z drugim pol se res verjetn ne boš nikol naučil haha ampak tut takrat zagrozi ločitev pa gresta na partnersko terapijo pa se nekej sigurno uredi
In zakaj moramo vsi stremeti k “skupnemu življenju”? Ker se cerkvi tako zdi prav? Hvala lepa, kar imejte.
In kaj ce si ze kot mlad v resni zvezi pa se ne izide? Najdes potem novega partnerja, ki je seveda drugacen od prejsnega in ima cisto kaksne druge fore in ugotovis, da stvari, ki si jih pocel v prejsni vezi tu ne grejo isto cez. Pa s tem ni nic narobe, samo pac vsakic ko gres v drugo zvezo se pac moras uskladiti s to osebo. Vsak se malo prilagodi in sklepati je treba kaksne kompromise pa ni problema. Mogoce je pri visji starosti samo ta razlika, da ze malo bolj poznamo sami sebe, vemo kje smo pripravljeni popuscati in kje ne. 🤷♀️ Meni se vseeno ne zdi nek “pogoj” v mlajsih letih se spuscat v resno zvezo, ce ti takrat ni do tega… Ne “odrascamo” vsi po isti casovnici…
Se nekako strinjam. V dvajsetih se mi ni bilo problem prilagajt ne v zvezi, ne glede otrok, ne v službi. Ne seveda do te mere, da bi hodili po meni, ampak vseeno malo več kot bi mogoče želela.
Sedaj tega preprosto ne zmorem. In ful stvari me moti. Sem kot tečna stara baba. Po moje bi pop.., če bi mi kdo izrazil željo, da bi v avtu poslušal radio. Čist bi me iztirilo, da bi partner pametoval glede nakupa zimskih gum.
Nekateri znajo pri 15ih skuhat, pospravit in pocistit za sabo, nekateri pri 40ih ne.
ta “meja” 25let je popolnima irelevantna.
Selakovič+Pravdič combo. To je filozofija na nivoju Žižka in podjetništvo na nivoju Billa Gatesa.
27 comments
Marsikaj je težko, ko si 35. Tud recimo se naučit vedet kaj pa kdo si sam, ko si celo življenje bil v vezi in obvladaš prilagajanje skupnemu življenju s partnerjem 🙃
Različni smo, različna življenja živimo, različne stvari so nam težke pa različne motivacije mamo.
Bi se kar strinjal ja
Ni res. The more things change the more they stay the same.
Se strinjam, če si dolgo navajen na svobodo, je prilagajanje vedno težje. Bilo zanimivo videti kako je Klemnu ranil ego s tem.
Samski ljudje so pri 35 že tako navajeni, da se vse vrti okoli njih in za njih, da se težko prilagajajo na muhe drugih ljudi. Tudi sam sem to opazil. Nekaj sicer naredi začetna zaljubljenost, ampak ta ne traja večno. Sploh če ni otrok (ali pa še dobro, da jih ni).
Res je.
Mladi danes pogosto ne razumejo, da fokus ne sme biti na njih samih. Izpolnjuje te, če se daješ. Danes pa samo jaz jaz jaz, kaj jaz rabim, hočem. Smilijo se mi.
Pravijo da so kompromisi temelj sobivanja.
* *Jaz sem hotel črno sedežno, ona rdečo. Naredila sma kompromis in sem kupil rdečo.*
* *Jaz sem hotel v kitajsko restavracijo, ona v picerijo. Naredila sma kompromis in šla v picerijo.*
* *Jaz sem hotel gledat Die Hard film, ona Twilight. Naredila sma kompromis in gledala Twilight.*
In tako dalje. Dokler se ni nekega dne samovoljno odločila v smeti vreči antični šahovski set, kateri je bil ročno rezkan od mojega pra-pra dedka in je bil pri cenilcu v avstriji bil ocenjen na 8.900€ (pred korono).
Še preden je do konca rekla “*kam boš s tem kičem?*”, sem mrtvo hladno dvignil roko, ji rekel da je uničila mojo družinsko dediščino in da ima 24 ur da se mi spoka iz hiše. Če bo kaj ugovarjala pa jo lahko čaka do pet let zapora zaradi uničevanje stvari večje cenovne vrednosti.
Odvisno za kakšnega človeka gre. Nekateri imajo višji eq in lažje/boljše razumejo ljudi in njihove muhe (in tudi svoje!!). Ko se najdeta dva taka jima bo dokaj preprosto, ker znata navigirati.
Če se pa najdeta dva, ki samo na svojo rit gledata je pa kr jeba ja.
vse ima svoje meje, tudi prilagajanje.
Podpišem.
Ni res. Pravdič spet malo nabija. Če nisi narcis, sociopat, ali svinja, potem ni težko. Jaz sem 34 prvič začel res resno zvezo (prej vedno krajše) in se prvič vselil skupaj, in ni nobenga problema
Če se partner ne prilagaja tebi, zakaj bi se ti partnerju?
Se strinjam, ker dejansko to vidim pri sebi.
Vsaka čast pa tistemu, ki mu uspe.
Odvisno kak clovek si in kakega partnerja mas
In zakaj bi se moral prilagajati? Jebeš skupno življenje. Bolje je biti samski.
ma tipi so polni predsodkov in pametovanja o vsem. ampak sam si je kriv kdor naseda na ta lepe fasade
Ko si enkrat dolgo sam, je res težko, sploh pa če si že po naravi bolj introvertiran in samostojen. Jaz si sploh predstavljat več ne morem, da bi se moral za neke čist banalne vsakodnevne zadeve vsakič usklajevat in ‘pogajat’ s partnerko. Ne gre tega kar posploševat na vse, seveda, ampak zame kar velja
Joj, ta Jani… Aidea podcast sem unfollowala po pol leta. S takšnimi in drugačnimi izjavami se velikokrat nisem strinjala in jih več nisem mogla poslušat ali brat.
Sicer pa glede na to temo…, če si zadosti zaljubljen, nikoli ni nič težko. Še lažje je!
Potem sem jaz izjema – v vseh odnosih (partnerski, prijateljski, družina, služba) sem se lažje prilagajala pri 35ih kot pa pri 25ih.
Zdaj, ko sem pa 40+ in samska že dlje časa, vem, da bi se težko znebila določenih navad. Vem pa tudi, da sem se v teh letih naučila asertivnosti, spoštovanja mnenja in želja drugih oseb ter tudi delanja kompromisov. Zdaj tudi poslušam in kdaj pa kdaj tudi upoštevam nasvete mojih bližnjih.
Kdo so te strokovnjaki za vse?
Met druzino, zvezo in otroke je odrekanje in v tem mores videt bogatstvo. Ce se hranis z to hustle vsebino iz spleta bos egoist in strmel za drugo vrsto uspeha. Ni znanost, problem je da je folk dons egocentricen. Mislim da Pravdic v tej smeri nima kej pametovat
Mislim mogoče če si 10 že poročen pa nisi navajen enega urejenega skupnega življenja z drugim pol se res verjetn ne boš nikol naučil haha ampak tut takrat zagrozi ločitev pa gresta na partnersko terapijo pa se nekej sigurno uredi
In zakaj moramo vsi stremeti k “skupnemu življenju”? Ker se cerkvi tako zdi prav? Hvala lepa, kar imejte.
In kaj ce si ze kot mlad v resni zvezi pa se ne izide? Najdes potem novega partnerja, ki je seveda drugacen od prejsnega in ima cisto kaksne druge fore in ugotovis, da stvari, ki si jih pocel v prejsni vezi tu ne grejo isto cez. Pa s tem ni nic narobe, samo pac vsakic ko gres v drugo zvezo se pac moras uskladiti s to osebo. Vsak se malo prilagodi in sklepati je treba kaksne kompromise pa ni problema. Mogoce je pri visji starosti samo ta razlika, da ze malo bolj poznamo sami sebe, vemo kje smo pripravljeni popuscati in kje ne. 🤷♀️ Meni se vseeno ne zdi nek “pogoj” v mlajsih letih se spuscat v resno zvezo, ce ti takrat ni do tega… Ne “odrascamo” vsi po isti casovnici…
Se nekako strinjam. V dvajsetih se mi ni bilo problem prilagajt ne v zvezi, ne glede otrok, ne v službi. Ne seveda do te mere, da bi hodili po meni, ampak vseeno malo več kot bi mogoče želela.
Sedaj tega preprosto ne zmorem. In ful stvari me moti. Sem kot tečna stara baba. Po moje bi pop.., če bi mi kdo izrazil željo, da bi v avtu poslušal radio. Čist bi me iztirilo, da bi partner pametoval glede nakupa zimskih gum.
Nekateri znajo pri 15ih skuhat, pospravit in pocistit za sabo, nekateri pri 40ih ne.
ta “meja” 25let je popolnima irelevantna.
Selakovič+Pravdič combo. To je filozofija na nivoju Žižka in podjetništvo na nivoju Billa Gatesa.
Comments are closed.