Slovenija se je znašla v neprijetni situaciji. Ameriška podružnica finančno-tehnološkega velikana Revolut je našo državo uvrstila na seznam t. i. »črnih držav«, iz katerih ni mogoče pošiljati ali prejemati denarja prek njihove platforme. Na tem seznamu so poleg Slovenije tudi države, kot so Iran, Kuba in Severna Koreja – države, ki jih mednarodna skupnost večinoma obravnava kot problematične ali sankcionirane.
Nejasni odgovori, a jasne posledice
Revolut ZDA uradno ni pojasnil razlogov za takšno odločitev. Domači mediji zato poročajo, da razlog ostaja neznan, medtem ko ameriški viri omenjajo dogajanje iz leta 2010. Takrat so se v Sloveniji pojavili sumi o pranju denarja, povezanega z Iranom, kar je sprožilo številne odzive tako doma kot tudi v tujini. Čeprav Slovenija nikoli ni bila uradno sankcionirana, je primer očitno pustil močan vtis v finančnih krogih.
Revolut in previdnost pri tveganjih
Podjetja, kot je Revolut, ki poslujejo globalno, so pri vprašanju skladnosti z zakonodajo in tveganj izjemno občutljiva. V preteklosti so bila večkrat tarča kritik in kazni zaradi pomanjkljivih mehanizmov proti pranju denarja. Zato se raje odločijo za preventivne ukrepe – tudi na račun izključitve celih držav – kot pa da bi tvegali visoke kazni ali preiskave s strani ameriških regulatorjev.
V tem kontekstu je mogoče razumeti odločitev Revoluta: Slovenija se jim kaže kot država, kjer obstaja zgodovinsko tveganje, četudi današnji sistem nadzora ustreza evropskim in mednarodnim standardom.
Vir: Shutterstock
Vpliv na uporabnike in ugled države
Za slovenske uporabnike Revoluta v Evropi spremembe niso bistvene. Plačila, prenosi in druge storitve znotraj EU ostajajo nespremenjene. Težave nastajajo predvsem pri povezavah z ameriško podružnico, kjer je poslovanje onemogočeno.
Bolj kot neposreden vpliv na posameznike pa skrbi simbolna teža te odločitve. Slovenija je bila uvrščena v družbo držav, ki jih mednarodna skupnost povezuje s sankcijami in izolacijo. To postavlja pod vprašaj njen ugled kot zanesljive finančne partnerice, čeprav se v zadnjem desetletju na področju nadzora in preprečevanja pranja denarja uvršča ob bok drugim članicam Evropske unije.
Bolj kot neposreden vpliv na posameznike pa skrbi simbolna teža te odločitve.
Dolg odmev starih afer
Primer Revolut ZDA jasno pokaže, kako lahko en sam finančni škandal odmeva še več kot desetletje pozneje. Dogajanje iz leta 2010 še vedno meče senco na slovenski finančni prostor, kljub temu da je država vmes sprejela številne reforme in okrepila nadzorne mehanizme. Ostaja pa vprašanje, ali bo Slovenija uspela prepričati ameriške regulatorje in mednarodna fintech podjetja, da je primer izpred petnajstih let zgolj zgodovina, ki ne odraža več današnjega stanja. Dokler tega premika ne bo, bo Slovenija na določenih seznamih ostajala ob boku držav, s katerimi si prav gotovo ne želi deliti prostora.