Dan slovenskega športa: ‘To je praznik, ki nas povezuje’

“V času, ko se zdi svet pogosto razdeljen, nas šport spominja, da obstaja univerzalen jezik miru in povezovanja. Šport dokazuje, da ne glede na zastavo, jezik ali zgodovino vsakdo spada v areno miru. Slovenija ostaja zavezana temu duhu in vrednotam, ki jih kot narod živimo ob športnem udejstvovanju,” je v poslanici zapisal predsednik slovenske vlade.

V njej je poudaril, da smo Slovenci športna velesila. “Šport imamo v svojih genih. Naši športniki redno dosegajo izjemne uspehe, zaradi katerih se Slovenija uvršča med vodilne države na svetu po številu olimpijskih medalj na prebivalca. Ti dosežki niso naključje. So sad vizije, dolgoročnih vlaganj in sodelovanja.”

Obenem pa je tudi spomnil, da šport niso le medalje. “Šport je v Sloveniji tudi obšolska dejavnost, je strateški steber javnega zdravja, izobraževanja, mednarodne prepoznavnosti in narodnega ponosa. Vlagamo tako v vrhunske športne centre kot lokalne dvorane, športne klube, šole in vrtce, ker verjamemo, da je šport pravica, ne privilegij. Tako se že naši najmlajši učijo, da šport ni le gibanje, temveč pomeni tudi sanje, sodelovanje in pripadnost skupnosti.”

Po mnenju premierja Goloba je šport vrednota, ki nas uči poštenosti, spoštovanja, vztrajnosti in solidarnosti. “Zato vanj vlagamo celostno: od vrhunskega športa in največjih mednarodnih tekmovanj, ki jih kot zanesljivi partner gostimo z inovativnostjo in toplino, do rekreativnega športa in programov športa za vse. Prav množična športna kultura, ki jo Slovenci nosimo globoko v sebi, je temelj zdravja in kakovostnega življenja. Polna igrišča, dvorane in poti so dokaz, da šport živimo vsak dan – bodisi na sprehodu v naravi, na kolesu, v planinah ali v lokalnem klubu. To je srce naše športne kulture, ki povezuje generacije in gradi temelje zdrave, samozavestne družbe,” je poudaril Robert Golob.

Poslanico pa sklenil z besedami, da je šport izbira in način življenja. “Dan slovenskega športa je zato priložnost, da vsak od nas naredi korak več, korak zase, za svoje zdravje, za skupnost, ki jo gradimo, in za vrednote, ki nas povezujejo. Naj nas današnji dan spomni, da smo športni narod. Ne po naključju, temveč po izbiri.”

Obeleževanje praznika športa je pred dobrimi petimi leti potrdil državni zbor in današnji datum izbral, saj so slovenski športniki na ta dan osvojili prvi zlati medalji na olimpijskih igrah. Leta 2000 v Sydneyju so se z najžlahtnejšim odličjem okitili veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec.

“Danes mineva 25 let od trenutka, ko je na olimpijskih igrah prvič zaigrala slovenska himna. Ti trenutki izjemnega ponosa so se za vedno zapisali v zgodovino slovenskega športa,” je medtem v poslanici zapisal Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez Franjo Bobinac. Slovenija se je v zadnjih 25 letih razvila v športno velesilo, je izpostavil prvi mož OKS. Športniki in športnice vsak dan dokazujejo, kaj vse se da doseči z osredotočenostjo, predanostjo in jasnimi cilji.

“Športniki nam s svojimi nastopi kažejo, da lahko, če vztrajamo, sodelujemo in se povezujemo, dosežemo tudi na prvi pogled nedosegljive stvari,” je v izjavi dejal Bobinac.

Slovenija je denimo zgolj na olimpijskih igrah v času samostojne države zbrala 55 kolajn, od tega 24 na zimskih in 31 na poletnih igrah. Tu so še številne kolajne na svetovnih, evropskih prvenstvih in drugih velikih tekmovanjih, naslovi, lovorike, zmage ter konec koncev tudi poučni porazi. Z vsem tem športniki širijo glas o dvemilijonski Sloveniji.

Dan slovenskega športa pa ni namenjen le vrhunskim športnicam in športnikom, je dodal predsednik krovne športne organizacije v državi.

“To je praznik vseh, ki nas povezuje gibanje in telesna dejavnost. Ni potrebno stati na zmagovalnem odru, da bi bil zmagovalec. Zmagovalec je vsak, ki gre na sprehod, hodi v hribe, se udeleži vadbe, plava, teče, kolesari, pleza, smuča, drsa, rola, igra tenis, namizni tenis, padel, badminton, squash ali se rekreativno ukvarja s katerimkoli drugim športom,” je naštel predsednik OKS.

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) p so ob evropskem tednu športa, ki se v Sloveniji pričenja z dnevom slovenskega športa, izpostavili pomen povezovanja, združevanja in vključevanja vseh deležnikov prek športa in telesne dejavnosti na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni. 

Z iniciativo evropskega tedna športa skušajo po vsej Evropski uniji povečati delež redno telesno dejavnih, zato ta teden potekajo številni tudi brezplačni dogodki za spodbujanje prebivalstva k vključevanju v redno in organizirano telesno dejavnost.

O tem, da telesna dejavnost prinaša koristi za zdravje, obstaja splošno soglasje strokovnjakov na podlagi ugotovitev, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih dokazih in po posvetu z deležniki.

“Smernice za 24-urno gibalno vedenje odraslih so namenjene odraslim, starim 18 let in več, ne glede na spol, kulturno ozadje ali socialno-ekonomski položaj. Doseganje smernic za 24-urno gibalno vedenje ima številne koristi za zdravje, in sicer nižje tveganje za zgodnejšo smrt, srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, več vrst raka, tesnobo, depresijo, demenco, prekomerno telesno maso in škodljivo raven maščob v krvi. Prav tako pa vpliva tudi na izboljšanje zdravja kosti in mišic, telesnih funkcij, spoznavnih sposobnosti ter kakovosti življenja,” so pri NIJZ opozorili v izjavi za javnost ob dnevu športa.

Odraslim priporočajo ukvarjanje z zmerno- do visoko-intenzivno telesno dejavnostjo vsaj 150 minut na teden, pri čemer šteje tako telesna dejavnost med ukvarjanjem z rekreacijo ali s športom, kot tudi med ukvarjanjem z vsakodnevnimi dejavnostmi v prostem času, na poti z ene lokacije na drugo, na delovnem mestu in med domačimi opravili.

Priporoča se omejevanje sedentarnega vedenja na sedem ur na dan ali manj in redno zagotavljanje sedem do devet ur spanja na dan. Doseganje vseh priporočil hkrati prinaša večje koristi za zdravje kot le doseganje posameznega priporočila, so prepričani pri NIJZ.