Starejši zaposleni se bodo po novem lahko z delodajalcem dogovorili za 80-odstotni delovni čas, za katerega bodo prejemali 90 odstotkov plače. Foto: BoBo
Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je na novinarski konferenci med ključnimi novostmi navedla zvišanje najnižjega in najvišjega denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki bosta s 1. januarjem 2026 določena v deležu minimalne plače. Najnižji znesek bo pri 70 odstotkih bruto minimalne plače, najvišji pa pri 130 odstotkih, pri čemer bo postopoma upadal do 80 odstotkov bruto minimalne plače.
Na nove naloge so pripravljeni, so zatrdili na zavodu, ki bo na začetku prihodnjega leta vsem upravičencem posredoval nove odmerne odločbe z novimi zneski. Že v oktobru oz. začetku novembra načrtuje vzpostavitev spletnega kalkulatorja, ki bo vsem zainteresiranim omogočal informativni izračun novih zneskov.
Barbo Škerbinc je spomnila še, da novela črta člen, ki je določal višje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti za obmejne delavce, zaradi česar ji je grozil referendum, da pa je v postopek v DZ-ju že vložen predlog novih sprememb, ki predvideva prehodno obdobje, v katerem bo črtano določilo o višjem denarnem nadomestilu veljalo, vse dokler se to ne bo izenačilo oz. padlo pod znesek, določen pri 130 odstotkih minimalne plače.
Javna dela
Višina plačila se spreminja tudi na področju javnih del, pri čemer je najnižje prav tako določeno v višini minimalne plače. Hkrati je določen nov način sofinanciranja upravičenih stroškov v obliki subvencije za zaposlitev. Višina te je zdaj odvisna od ravni izobrazbe, razvitosti regije in strukture brezposelnih oseb. Objava novega povabila za javna dela je predvidena v oktobru.
Med pomembnimi novostmi, ki bodo na voljo z letom 2026, je še spodbuda za zaposlitev starejših. Zavod bo tako starejšim od 59 let, ki bodo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom, do izteka obdobja, za katerega jim bo priznano denarno nadomestilo za brezposelnost, izplačeval spodbudo za zaposlitev v vrednosti 40 odstotkov nadomestila, in sicer največ za leto dni, je nadaljevala generalna direktorica.
Ranljive skupine
Za ranljive skupine se uvaja tudi zaposlitvena podpora zavoda, katere namen je povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje. Zavod bo storitev izvajal, ko bo posameznik že zaposlen in ko bo to potrebno. “Igral bo neko vlogo mediatorja, če bodo nastala kakšna manjša nesoglasja med delavcem in delodajalcem,” je pojasnila Barbo Škerbinc.
Most do upokojitve
Dotaknila se je tudi mostu do upokojitve in napovedala, da se bo v prihodnje skrajšal. Brezposelni bodo morali biti namreč za vnovično uveljavitev 25-mesečnega nadomestila v zadnjih dveh letih od leta 2028 zaposleni vsaj 16 mesecev in dopolniti 59 let ter imeti 37 let zavarovalne dobe. Okno se je zožilo, najranljivejši pa ga bodo še vedno lahko izkoristili za lažji prehod v upokojitev, je ocenila.
Starejši bodo lahko delali 80 odstotkov časa
Glede sistema 80/90/100, po katerem se bosta lahko delodajalec in starejši zaposleni s prihodnjim letom dogovorila, da ta dela z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki, je obljubila, da bodo o njem skušali delodajalce informirati skozi obstoječe kanale.
Delodajalci z negativnimi referencami
Nekaj sprememb je predvidenih tudi na področju evidenc delodajalcev z negativnimi referencami. Širita se namreč nabor razlogov, zaradi katerih lahko zavod delodajalcem zavrne objavo prostega delovnega mesta, in nabor primerov, ko lahko zavrne posredovanje delavcev delodajalcu. Ob objavi prostega delovnega mesta bo po novem navedel tudi informacijo, ali je delodajalec več kot šest mesecev vpisan v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami.
“Tu gre za večjo zaščito tako domačih kot tudi tujih delavcev, kar je v času izpostavljenega obsega kršitev predvsem na področju zaposlovanja tujcev, pa tudi domačih delavcev, zelo pomembno,” je podčrtala vodja zavoda.
Lažje posredovanje dela študentom in dijakom
Poleg tega je zavod z novelo dobil tudi pravno podlago, ki mu bo olajšala posredovanje dela dijakom in študentom. Vezana je namreč na pridobivanje podatkov in zakonsko določeno posredovanje podatkov v evidenco študentskega dela, ki jo vodi Študentska organizacija.
Skladno s tem zdaj, tako Barbo Škerbinc, razvija informacijsko podporo. Promocija te storitve naj bi aktivneje stekla prihodnje leto, želja pa je, da zavod pomaga mladim pri hitrem prehodu v kakovostne in trajnejše zaposlitve.
Med spremembami v noveli je še podaljšanje roka za opravljanje izpita iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za brezposelne osebe iz tretjih držav v primeru višje sile, in sicer za največ 12 mesecev.