»Putin je ugriznil več, kot lahko prežveči!«

Rusija je v vojni z Evropo, od obsežne invazije na Ukrajino leta 2022 pa je ta vojna vse bolj divja. Toda boji v Ukrajini so le del širše ruske vojne proti Evropi kot celoti, ugotavlja ugledni Politico.

To je pravi namen Putina 

Ta mesec vdori dronov na Poljsko in Romunijo ter preleti estonskega zračnega prostora poudarjajo širši namen Moskve: razdeliti Evropo in ZDA, oslabiti javno podporo odločnim vojaškim akcijam in končati podporo celine Ukrajini. Toda Evropa te grožnje do zdaj ni jemala resno.

Raje je na naraščajoče ruske operacije – atentate, kibernetske napade, sabotaže ključne infrastrukture, dezinformacijske kampanje in drugo – gledala kot na sivo cono, ki (še) ni oborožen spopad. Njen izbrani odgovor je bil izboljšanje odpornosti, hkrati pa je Rusijo včasih javno obsodila zaradi njenih dejanj.

»Odkrito povedano, Putin je ugriznil več, kot lahko prežveči«

Ta neuspeh je vzrok za znatno stopnjevanje napadov Kremlja na Evropo v zadnjih treh letih. Kot poudarja novo poročilo Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS), se je število takšnih napadov povečalo, ko se je začela vojna v polnem obsegu, razlog pa je jasen: Rusijo je ovirala trmasta obramba Ukrajine na bojišču in podpora, ki jo je prejela od Evrope in ZDA.

»Rusija preprosto nima sredstev, da bi si Ukrajino popolnoma podjarmila s silo,« je pred dnevi pripomnil šef britanske obveščevalne službe MI6 Richard Moore. »Da, na bojišču napredujejo, vendar s polžjim tempom in grozljivimi stroški, Putinova vojska pa je še vedno daleč od svojih prvotnih ciljev invazije,« je dodal. »Odkrito povedano, Putin je ugriznil več, kot lahko prežveči.«

Toda čeprav so ZDA spremenile smer glede podpore Ukrajini, je evropska zavezanost Ukrajini ostala neomajna in se je celo povečala, ocenjuje Politico. Ključne evropske države zdaj resno razpravljajo o namestitvi znatnih varnostnih sil v Ukrajino po koncu spopadov; evropske vlade, ki jih vodi Nemčija, pošiljajo Ukrajini velike količine orožja – vključno z nekaj orožja, kupljenega od ZDA; finančna podpora za gospodarstvo države in hitro rastočo obrambno industrijo narašča; na obzorju so dodatne sankcije, EU pa resno razmišlja o zasegu ruskih zamrznjenih sredstev.

Soočen s tako trdno zavezanostjo ruski predsednik Vladimir Putin zdaj še bolj pritiska …

Kako naj Evropa odgovori na ruske grožnje?

Ena od idej je razširitev obrambe Nata s prestrezanjem brezpilotnih letal in raket nad ukrajinskim ozemljem. To bi lahko storili z evropskimi lovci in sistemi zračne obrambe, ki delujejo iz evropskega zračnega prostora ali ozemlja ali nad ukrajinskim nebom. 

Drugi ukrep je jasno povedati, da bo vsak nadaljnji ruski vdor v evropski zračni prostor, ozemlje ali pomorsko območje vodil do vojaške akcije, namenjene uničenju ali onesposobitvi zadevnega sistema, ki krši. Evropa bi morala Ukrajini zagotoviti tudi zmogljivosti za napad na kritična logistična vozlišča in objekte za podporo vojski v Rusiji.