Po besedah predsednika državnega sveta Marka Lotriča je namen svetnikov, da se HNMP sistemsko uredi znotraj zdravstvene zakonodaje, in sicer pod nedvoumnim medicinskim poveljevanjem ter zagotovljenimi namenskimi helikopterji. Foto: BoBo
Po vetu državnega sveta (DS) bo za ponovno sprejetje novele zakona v DZ-ju potrebnih 46 glasov poslancev. Že ob prvem glasovanju je bila sicer novela sprejeta s 47 glasovi za in 26 glasovi proti.
Svetniki so sicer veto izglasovali, ker določba zakona, s katero so med naloge Generalne policijske uprave uvrstili izvajanje nalog prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), uvaja rešitev, ki je po njihovem mnenju sistemsko in ustavno pravno vprašljiva. Odstopa namreč od ureditve nujne medicinske pomoči kot integralnega dela javne zdravstvene službe, za katero je odgovorno ministrstvo za zdravje, je na seji v imenu predlagateljev veta pojasnil predsednik DS-ja Marko Lotrič.
Naloga izvajanja HNMP-ja se s to novelo prenaša v pristojnost policije, ki je organ državne prisile, njegovo osnovno poslanstvo pa je zagotavljanje javnega reda in miru. Takšno premeščanje pristojnosti v praksi odpira nevarno dvojnost odgovornosti in poveljevanja – na eni strani zdravstvenega odločanja o medicinski intervenciji, na drugi pa operativno-logistične odločitve o razpoložljivosti zrakoplova in posadke pri policiji “v okoliščinah, kjer odločajo minute ali celo sekunde”. Tovrstna dvojnost povečuje tveganje zamud, nesporazumov in sistemskih napak, je poudaril Lotrič. Nejasna sta tudi financiranje in nadzor, trdi. Ob tem pa je izpostavil tudi opozorila strokovne javnosti, da takšen način dela ruši stalno razpoložljivost in ogroža bolnike.
Odložilni veto DS-ja po njegovih besedah ne pomeni zavračanja cilja nemotene in učinkovite HNMP-ja. Namen svetnikov je, da se HNMP sistemsko uredi znotraj zdravstvene zakonodaje, in sicer pod nedvoumnim medicinskim poveljevanjem ter zagotovljenimi namenskimi helikopterji, mrežo treh helikopterskih baz, kadrovskimi normativi, stabilnim financiranjem in jasnim nadzorom, je naštel.
Lotrič izrazil pomisleke tudi do nekaterih drugih v noveli predvidenih rešitev
Med razlogi za odložilni veto je Lotrič izpostavil tudi opozorila Policijskega sindikata Slovenije o obveznem obdobnem preverjanju znanja policistov. Novela namreč določa, da generalni direktor policije policistu odvzame pravico izvajati pooblastila tudi v primeru, če se iz neupravičenih razlogov ne udeleži preverjanja znanja ali če ga trikrat zaporedoma ne opravi. Svetniki menijo, da generalni direktor po novem ne bo več imel možnosti tehtanja okoliščin posameznega primera.
Ob tem so bile določene rešitve v zakonski predlog dodane z dopolnili in zato neusklajene s socialnimi partnerji ali v nasprotju z dogovorom med ministrstvom za notranje zadeve in policijskim sindikatom, je še navedel. Novela med drugim uvaja štipendije za delo v policiji ter komandirje policijskih postaj namesto sedanjih načelnikov. Generalni policijski upravi pa nalaga nalogo prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči. Uvajajo pa tudi triletno preverjanje strokovnega znanja policistov, ki imajo pravico izvajati policijska pooblastila.
Na ministrstvu očitke svetnikov zavračajo
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin se z očitki svetnikov ni strinjala. Glede HNMP-ja je zagotovila, da organizacija in pogoji za njeno izvajanje še naprej v celoti ostajajo v pristojnosti ministrstva za zdravje, in torej ne gre za težnjo, da bi se medicinska pomoč podrejala policijski zakonodaji. Gre zgolj za določitev organizacijske enote znotraj policije, ki bo HNMP izvajala.
Glede obdobnega preverjanja strokovnega znanja policistov pa je poudarila, da ta ureditev ni le potrebna, ampak nujna. Podatki nadzornih služb kažejo, da se dviguje tudi število utemeljenih pritožb zoper policiste, ugotavljajo pa tudi ponavljajoče se kršitve. “Nihče od nas si namreč ne želi, da ga obravnava policist, ki ne pozna osnov policijskih pooblastil,” je poudarila. Tudi generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić je poudaril, da namen preverjanja znanja ni, da policisti ostanejo brez dela, ampak dvig znanja policistov o osnovnih policijskih pooblastilih. “To so osnove, ki jih mora policist poznati ob treh ponoči,” je dejal.
Novela policistom po besedah Helge Dobrin omogoča zadostno zaščito, saj negativne posledice za policista nastopijo šele, če trikrat zapored ne opravi preverjanja znanja. V tem primeru novela določa premestitev policista, odpoved delovnega razmerja pa je skrajno sredstvo. Policistom bo ta ureditev omogočila obnovo že pridobljenega znanja ter možnost seznanitve z novostmi, je navedla. Zavrnila je tudi “neutemeljena zatrjevanja” o pomanjkanju socialnega dialoga pri pripravi zakonodaje.
Novela med drugim uvaja štipendije za delo v policiji in komandirje policijskih postaj namesto sedanjih načelnikov. Generalni policijski upravi pa nalaga nalogo prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči. Uvajajo pa tudi triletno preverjanje strokovnega znanja policistov, ki imajo pravico izvajati policijska pooblastila.