Dobran Božič je bil gost Odmevov. Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona
V zadnjih dneh so vdore brezpilotnih letalnikov zaznali nad šestimi letališči in letalskimi oporišči na Danskem, država trenutno predseduje svetu Evropske unije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes izjavil, da so letalniki, ki so v petek prileteli v ukrajinski zračni prostor, prileteli z Madžarske. Madžarski zunanji minister pa se je odzval z besedami, da se je Zelenskemu “začelo mešati”.
Ob tej priložnosti se je s strokovnjakom za obrambo in svetovalcem ministra za obrambo generalmajorjem Dobranom Božičem v Odmevih pogovarjala voditeljica Manica J. Ambrožič.
Kar nekaj evropskih držav je v zadnjih dneh poročalo o incidentih z brezpilotnimi letalniki, o hibridnih grožnjah, tudi o drugih grožnjah. Danska, Poljska, Romunija, Norveška, Bolgarija, Estonija, danes o tem poročajo s severa Nemčije. So po vašem mnenju ti incidenti povezani?
Da, mislim, da so povezani. To je del hibridnih groženj oz. hibridnega bojevanja, ki je povezano z vojaškim bojevanjem in vsem drugim, kar ni vojaško. Torej, tisto kinetično, kar zajema kibernetske napade, dezinformacije, lažne novice, ekonomske pritiske, politična preigravanja in tako dalje. Vse z namenom, da se oslabi druga država ali druge države oziroma da se vneseta strah in negotovost v te države. Bistvo je, da se predvsem v miru, poznamo dve stanji – mir in vojno, torej, v stanju, v kakršnem smo danes, v miru se to uporabi za grožnje in za vojno napoved, recimo. Predvsem je pomembno to, da se država, ki to izvaja, ne izda, da je zakrita in da ne vemo, ne moremo definirati, da prihaja točno iz ene države.
Za temi hibridnimi napadi stojijo profesionalni storilci, tako je dejala premierka Danske. Danska je bila, bi lahko rekli, v središču teh napadov v zadnjih dneh. Kako? Rekli ste, da je težko ugotoviti, od kod prihajajo takšna plovila in takšne grožnje in takšni napadi, ampak na kakšen način lahko ugotovimo, tukaj govorimo o kar nekaj dronih, ki so vdrli v danski zračni prostor, zaradi katerih so bila tudi zaprta nekatera letališča … Kako lahko ugotovimo, čigava so in kdo jih je poslal?
Verjetno največ zaradi samega namena, zakaj bi to nekdo poslal in kdaj bi to kdo uporabil, predvsem to. Druga zadeva je, da se metode in taktike, ki so uporabljene, vedno preslikavajo na določeno državo ali iz družbe in – kot sem že rekel – namen, zakaj bi ena država to poslala. V tem primeru, v zadnjih primerih bi pa rekel, da je bil mogoče jasen odtis, obris, ker je bil uporabljen letalnik Rusije, ki je bil povezan z vsemi vpadi dronov, kibernetskimi napadi na druge države v Evropski uniji.
Kakšna je vaša analiza? Menite, da za temi napadi stoji Rusija?
Kaže se, da stoji Rusija, rekel bi, da stoji Rusija. Zelo težko – in to je tudi namen hibridnih groženj v miru, če smo nekako v miru – je dokazati, katera država bi stoodstotno stala za tem, ker verjetno bi potem sledile druge sankcije oziroma druge zadeve. Namen tega je, da se to ne sproži.
Kaj je, kakšen bi bil lahko namen takšnih napadov? Omenili ste strah, grožnje in tako dalje, vznemirjenje. Pred dnevi smo govorili o testu predvsem za Nato, ko je bil vdor na Poljsko – kaj je po vašem mnenju?
Vse to, torej, to, kar ste povedali. Test, kako reagiramo, kateri postopki so, kako hitro odreagiramo in kako resno vzamemo te grožnje – to je ena zadeva. Po drugi strani pa vsekakor vnašanje nemira, nervoze v institucije, nezaupanje ljudi, kako ljudje odreagirajo. Predvsem se začnejo postavljati vprašanja, kje smo, ali smo sposobni odreagirati in ali lahko zaupamo svojim sistemom. Predvsem pa – če gledamo enega bistvenih segmentov, ki traja že zelo dolgo – to so lažne informacije oziroma dezinformacije, ki so se v zadnjem času tudi intenzivirale in predvsem želijo razklati družbo, deliti družbo na dva pola. Temu pravim, da so to najboljši kibernetski napadi in je najhujše, kar je lahko, shekana družba, v kateri nekateri verjamejo teorijam zarote na eni strani, drugi so na drugi strani in potem je tako družbo verjetno najtežje pomiriti in povedati, da je položaj pod nadzorom.
Dejali ste, da so to preizkusi, kje smo, kam gremo, kako se bomo odzvali. Kako pa je Evropa pripravljena? Danes je bil sestanek evropskih obrambnih ministrov, govori se o nekem zidu, dronskem zidu, s katerim naj bi se obvarovali. Kako je torej Evropa pripravljena?
Evropa na te nove grožnje ni pripravljena, tako kot bi si želeli, in verjamem, da gremo intenzivno proti okrepitvi obrambe pred brezpilotnimi letalniki. Bistvo obrambe pred droni je, da se branimo čim dlje od cilja napada, in to je težko. Torej, teh sistemov v preteklosti, bodimo odkriti, nismo razvijali. Danes se pojavljajo nove metode varovanja pred takim načinom, ampak tudi način napada se vsakodnevno spreminja. Tako kot so bili na primer napadi izvedeni prvo leto na ukrajinskem bojišču, so danes čisto drugače. Letalniki letijo tik nad zemljo, meter, dva nad zemljo in radarji jih ne morejo, sistemi jih ne morejo zaznati. Ali pa zelo, zelo visoko in potem pikirajo na cilj kot kamikaze, kar je verjetno zelo težko braniti. Mi smo pokazali, da smo učinkovito sestrelili letalnike, ki so bili v našem zračnem oziroma evropskem zračnem prostoru, vendar je bila ta obramba takšna, da ne zagotavlja popolne obrambe v prihodnje, verjetno bo obramba potekala drugače.
In kako je z obrambo slovenskega zračnega prostora?
Slovenski zračni prostor po tem, ko smo vstopili v Nato, varujeta dve članici, torej Italija in Madžarska. V takem primeru, ki je bil, bi bila to verjetno absolutno učinkovita obramba, v prihodnje pa pravim, verjetno so v razvoju in mislim, da Evropa mora iti v skupni hitri razvoj, skupno moramo države dati na mizo, kaj imamo v razvoju in kaj lahko damo na mizo. Predvsem v prihodnje lahko pričakujemo, da nas bodo droni varovali pred droni, verjetno drugačne oblike droni, ki bodo samostojni, ki bodo lebdeli, ki bodo čakali, ki bodo uspešni pri borbi z droni.
Porast vdorov letalnikov. So incidenti povezani?
Oglas