Agencija za energijo potrdila novo metodologijo omrežnin, kaj se spreminja

Svet Agencije za energijo je včeraj obravnaval in potrdil dopolnitve metodologije za obračun omrežnine za elektrooperaterje, ki so bili v javno obravnavo posredovani konec junija. Potrjene dopolnitve v veliki meri sledijo izhodiščnim predlogom agencije, ki so bili predstavljeni javnosti ob začetku javne obravnave, so na agenciji zapisali v sporočilu za javnost.

Pri dopolnitvah je agencija upoštevala podatke družbe ELES o presežnih prihodkih iz naslova avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti in odločila, da se cenovni signal višje sezone za vse odjemalce uvede postopno po modelu 50-70-90, saj bi se sicer prihodki elektrooperaterjev znižali pod vzdržno raven, pojasnjujejo na agenciji.

“Po preučitvi vseh prispelih pripomb in predlogov dopolnitev je agencija odločila, da se enak odstotek znižanja kot za časovni blok 1 (ČB1) uveljavi za celotno višjo sezono (ne samo za koledarsko leto) in za vse uporabniške skupine,” so sporočili z agencije.

Vsi odjemalci bodo plačali manj omrežnine

Model 50-70-90 pomeni, da bo odjemalcem v obdobju med novembrom 2025 in februarjem 2026 tarifna postavka za časovni blok 1 znižana za 50 odstotkov, v naslednji višji sezoni za 30 odstotkov ter novembra in decembra 2027 za 10 odstotkov.

“Zaradi načela enake obravnave vseh uporabniških skupin je sprejeta odločitev, da se postopnost uvede za vse odjemne skupine, torej tudi za poslovne odjemalce, zato je bilo z vidika zagotavljanja zadostnih prihodkov za nemoteno poslovanje elektrooperaterjev treba model nekoliko spremeniti. Ne glede na to pa bodo vsi odjemalci plačali manj omrežnine, kot bi jo brez uvedbe tega ukrepa,” je ob tem dejala direktorica Agencije za energijo Duška Godina.

Ta sprememba bo začela veljati že z letošnjo višjo sezono, pri čemer bo povprečni gospodinjski odjemalec plačal na mesec dobrih osem evrov manj omrežnine, navajajo na Agenciji za energijo.

Spremembe pri časovnih blokih in dogovorjeni moči

Ostale pomembnejše sprejete spremembe metodologije sledijo prvotnim predlogom agencije, predstavljenim že v fazi javne obravnave, med drugimi na področjih določitve časovnih blokov in določitve dogovorjene moči.

Na področju časovnih blokov je ključno zadnje stanje v omrežju, ki ob upoštevanju večje proizvodnje iz sončnih elektrarn kaže na podaljšanje časovnega bloka srednje obremenitve znotraj delovnika. Ob tem se ohranja sezonsko razlikovanje (višja in nižja sezona) in pet časovnih blokov na letnem nivoju (trije znotraj dneva). Sistem pa se poenostavlja med dela prostimi dnevi, saj bosta takrat le dva časovna bloka. Ker je pri uvajanju sprememb časovnega razlikovanja tarif treba upoštevati regulativno načelo predvidljivosti, se novi časovni bloki uveljavijo s 1. januarjem 2027, s čimer se odjemalcem zagotovi ustrezno prehodno obdobje, elektrooperaterjem pa dovolj časa za pripravo informacijskih sistemov.

Sistem obračuna omrežnin se bo poenostavil pri dela prostih dnevih, saj bosta takrat le dva časovna bloka (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Dogovorjena obračunska moč za koledarsko leto (t) se določi za vsak časovni blok kot povprečje petih konic posameznega časovnega bloka v obdobju 12 mesecev, in sicer od oktobra predpreteklega leta (t-2) do vključno septembra preteklega leta (t-1). Nov način določanja dogovorjene obračunske moči se bo začel uporabljati za leto 2026. Elektrooperaterji bodo zato dogovorjene obračunske moči za leto 2026 ponovno določili in uporabnike o tem obvestili z računi za oktober, november in december 2025.

Spremembe pri sezonskem odjemu ter hranilnikih in ČHE

Spremembe prihajajo tudi na področjih sezonskega odjema, ki naj bi neaktivne sezonske uporabnike spodbudile k zniževanju priključne moči, ter na področju obračuna omrežnine za baterijske hranilnike in črpalne hidroelektrarne (ČHE), kot jih na novo določa zakon o oskrbi z električno energijo.

S sprejetimi spremembami se uporabnikom z izrazitim sezonskim značajem (na primer upravljavci namakalnih sistemov, smučišča in podobno) s priključno močjo nad 43 kilovatov (kW) za obdobja, ko so dogovorjeno obračunsko moč znižali na minimalno moč, obračuna omrežnina za moč kot povprečje treh konic v posameznem časovnem bloku. To velja le v primeru, če uporabnikova dosežena moč v nobenem časovnem bloku ne doseže treh odstotkov priključne moči merilnega mesta in ne več kot 14 kW.

Navedeni način obračunavanja omrežnine je omogočen le na podlagi vloge, ki jo mora uporabnik vložiti pri elektrooperaterju najkasneje do 15. januarja, če je v preteklem koledarskem letu izpolnjeval oba od naslednjih pogojev: da je presegel 1.000 kilovatnih ur (kWh) skupne porabe električne energije v preteklem koledarskem letu ter da je poraba električne energije v posamezni sezoni preteklega koledarskega leta presegla 75 odstotkov skupne porabe preteklega koledarskega leta, s čimer izkazuje sezonsko naravo svojega delovanja.

V aktu, ki ga je včeraj sprejela Agencija za energijo, so upoštevane tudi spremembe zakona o oskrbi z električno energijo. Te določajo, da so črpalne hidroelektrarne in baterijski hranilniki, priključeni na srednje- in visokonapetostno omrežje, izvzeti iz plačevanja omrežnine.

Direktorica agencije je še dodala, da spremembe omrežninske metodologije odgovarjajo na določene pripombe stroke in zainteresirane javnosti iz časa prehoda na nov obračun ter da so obenem tudi posledica sprememb v samem omrežju. “Vse dopolnitve, sprejete od začetka uvedbe reforme, sledijo njenim temeljnim principom in smernicam reforme in tako je tudi v tem primeru. Od tega ne odstopamo,” je še poudarila Godina.