Zakon o orožju – kratek pregled orožne zakonodaje v Sloveniji

Vsake toliko se na r/Slovenia pojavi vprašanje, kako pridobiti dovoljenje za orožje. Ker je orožje v naši družbi očitno neke vrste tabu, veliko ljudi sploh ne ve, da je v Sloveniji posest orožja v športne namene legalna, še manj pa, kakšen je postopek pridobitve.

Ker je strelstvo moja velika strast in ker se dobro leto ukvarjam z dinamičnim streljanjem, si že nekaj časa želim napisati krajši prispevek na to temo, da bi ljudem predstavil ta šport in morda koga navdušil zanj. Vendarle pa bi rad bi imel za sabo vsaj še eno tekmovalno sezono, preden se bom čutil kompetentnega pisati o tem. Poleg tega je verjetno smiselno najprej predstaviti zakonodajne temelje, na katerih v Sloveniji temelji civilna posest orožja. Predstavljam nekakšen povzetek Zakona o orožju, kjer bom skušal karseda strnjeno in razumljivo razložiti slovensko orožno zakonodajo in opisati postopek pridobitve orožja. Osredotočal se bom na športno orožje, ne bom se pa recimo poglabljal stvari, ki zadevajo lovce, prenos orožja čez mejo, trgovce z orožjem, upravljalce strelišč in podobno. Tudi te stvari so seveda pomembne, a presegajo namenjen obseg mojega zapisa.

# Pravna izhodišča

Temelj orožne zakonodaje v Republiki Sloveniji je Zakon o orožju (v nadaljevanju ZOro) in pravilnik o njegovem izvajanju.

[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1440](http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1440)

[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5564](http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5564)

Julija 2021 se je ZOro spremenil, saj so morale članice EU v svojo orožno zakonodajo vključiti spremembe, predvidene z direktivo Evropskega parlamenta iz maja 2017. Direktiva je žal večinoma zaostrila pogoje za pridobitev nekaterih vrst orožja in je razlog za njegovo najnovejšo različico, na nekaterih področjih pa je prišlo do pozitivnih sprememb.

# Definicija orožja

Po ZOro je orožje predmet, ki je izdelan, predelan ali prilagojen tako, da pod pritiskom zraka, smodniških ali drugih plinov ali drugega potisnega sredstva izstreljuje izstrelke oziroma razpršuje pline ali tekočino in pa drugi predmeti, ki so namenjeni zlasti:

* preprečitvi ali zmanjšanju napada ali nevarnosti;
* lovu;
* športnemu streljanju.

Kot orožje štejejo tudi bistveni sestavni deli orožja (ležišče naboja s cevjo, boben z ležišči naboja, zaklep in zaklepišče; ti deli imajo navadno tudi serijske številke) in pa strelivo, netilke in smodnik.

Dekorativno orožje in replike, starinsko orožje (ognjeno strelno orožje, izdelano pred letom 1871 in prednjače, izdelane pred 1893), plašilno-signalno orožje, krogle in tulci brez netilke ne veljajo za orožje.

# Kategorije orožja

Orožje je razvrščeno v štiri kategorije. V grobem bi lahko rekli, da se orožje vanje razvršča po nekih splošnih značilnostih in pa po dostopnosti. Nekatere vrste orožja potrebujejo predhodno dovoljenje za nabavo, po nakupu pa jih je treba registrirati na upravni enoti in se vpišejo v določeno orožno listino. Nekatere vrste ne potrebujejo predhodnega dovoljenja in jih je treba po nakupu le prijaviti, pri nekaterih pa ni nikakršnih omejitev.

**Kategoriji B in C** zajemata večino ognjenega strelnega orožja, dovoljenega civilistom. Sem sodi velik del revolverjev, pištol, pušk in šibrenic. Takšno orožje je lahko enostrelno, repetirno ali polavtomatsko. Lahko je kratkocevno ali dolgocevno, z robnim ali centralnim vžigom naboja. Po novem zakonu sem sodi tudi orožje iz teh kategorij, predelano tako, da lahko strelja le s slepimi naboji, in pa onesposobljeno orožje (ki prej po ZOro sploh ni veljalo za orožje). Kategorij ne bom opisoval posamezno, ker fašem migreno vsakič, ko berem novo kategorizacijo (že prej je bilo zapleteno). Zainteresiranega bralca usmerjam kar v branje ZOro.

Orožje iz kategorij B in C (razen onesposobljenega orožja) je dovoljeno, a za nakup potrebujemo predhodno dovoljenje (dovoljenje za nabavo orožja). Po nakupu in registraciji se takšno orožje vpiše v orožni list ali dovoljenje za posest orožja. Izjema je onesposobljeno orožje, kjer dovoljenja za nabavo ne potrebujemo, ga je pa orožje po nakupu prijaviti.

**Kategorija A** zajema eksplozivno orožje, eksplozivne izstrelke ali lanserje, avtomatsko strelno orožje, orožje, prikrito v predmete splošne rabe, prebojno/eksplozivno/vnetljivo strelivo, vojaško orožje… V kategorijo A sodi tudi posebna oprema za orožje, kot so nastavki za izstreljevanje tromblonskih min, namerilne naprave z elektronskim ojačevanjem svetlobe (»night vision«), IR namerilne naprave… Včasih so sem sodili tudi dušilci, ki pa jih novi zakon ne obravnava več kot posebno opremo in so popolnoma deregulirani in v prosti prodaji.

Z novo direktivo pa se je v A kategoriji znašlo nekaj orožja, ki je bilo prej v B in C kategoriji in sicer:

* polavtomatsko strelno orožje, ki je nastalo s predelavo avtomatskega (npr. AK-47, predelan tako, da lahko strelja le polavtomatsko);
* polavtomatsko kratkocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja in integralnim nabojnikom za več kot 20 nabojev ali če se vanj vstavi snemljiv nabojnik za več kot 20 nabojev;
* polavtomatsko dolgocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja in integralnim nabojnikom več kot 10 nabojev ali če se vanj vstavi snemljiv nabojnik za več kot 10 nabojev;
* polavtomatsko dolgocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja, ki se lahko brez izgube funkcionalnosti skrajša na manj kot 60 cm (npr. s preklopnim kopitom).

Povedano po domače, polavtomatska pištola je na primer sama po sebi lahko v B5.b kategoriji, če pa vanjo vstavimo nabojnik za več kot 20 nabojev, v trenutku roma v A7.a kategorijo in postane ilegalna, če strelec nima dovoljenja. Dodatno, če imate pištolo vpisano v B kategorijo, z njo ne smete skupaj nositi, prenašati ali hraniti »prevelikega« nabojnika, razen če ste takšno orožje imeli že pred uveljavitvijo zakona (še vedno pa nabojnika brez pravih papirjev ne smete vstaviti v orožje).

Orožje iz kategorije A je civilistom razen določenih izjem prepovedano. Izjema so denimo zbiralci, ki lahko zbirajo takšna orožja, a z njimi ne smejo streljati. Izjema so tudi tiste štiri alineje orožja malo višje, ki so v A kategorijo romale šele z novo različico zakona. Ta orožja športni strelci še vedno lahko pridobijo podobno kot tista iz kategorij B in C, so se pa pogoji zaostrili. K tej tematiki se bom še vrnil, zato na te štiri alineje ne pozabite. Še ena izjema se je z novim zakonom pojavila pri namerilnikih z elektronskim ojačevanjem svetlobe in IR namerilnikih, ki so zdaj lovcem dovoljeni.

**Kategorija D** vsebuje plinsko orožje, reprodukcije orožja, ki ne uporabljajo enovitega naboja (npr. muškete na črni smodnik), možnarje, hladno orožje, zračno orožje, orožje s tetivo (loki in samostreli), električne paralizatorje in razpršilce.

Plinsko orožje, reprodukcije orožja, ki ne uporabljajo enovitega naboja, možnarji in močnejše zračne puške ne zahtevajo predhodnega dovoljenja, jih je pa potrebno po nakupu prijaviti in se vpišejo na orožno listino, imenovano priglasitveni list. Šibkih zračnih pušk, orožja s tetivo, električnih paralizatorjev in razpršilcev ni potrebno prijaviti. Izjema so paralizatorji, ki izstreljujejo puščice, ti za posameznike niso dovoljeni, prav tako ni dovoljeno hladno orožje.

# Vrste orožnih listin

Orožna listina je krovno ime za več dokumentov, ki bodisi omogočajo nabavo orožja in streliva bodisi potrjujejo, da posameznik lahko poseduje, nosi ali prenaša orožje, vpisano v listino. Poznamo jih devet, a bomo tu obravnavali le naslednje:

* dovoljenje za nabavo orožja;
* dovoljenje za nabavo streliva;
* orožni list;
* dovoljenje za posest orožja;
* dovoljenje za zbiranje orožja;
* priglasitveni list.

Obstaja še nekaj drugih orožnih listin, ki pa se nanašajo na pravne osebe in njihove zaposlene (npr. varnostniki, strelski trenerji), zato se z njimi ne bomo ukvarjali.

# Pridobitev dovoljenja za nabavo orožja za prvi kos

Posameznik na upravno enoto, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče (v nadaljevanju UE), vloži ***vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo orožja***. V vlogi navede kategorijo (npr. C1), vrsto (npr. repetirna puška z risano cevjo) in kaliber orožja, ki ga želi kupiti (npr. .308 Winchester). Izpolnjevati mora naslednje pogoje:

1. *polnoletnost*;
2. *nekaznovanost*: ni kaznovan za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, ni pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, trgovine z ljudmi, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu ali prekurzorji za izdelavo prepovedanih drog;
3. *zanesljivost*: orožja ne bo zlorabljal, ga ne bo uporabljal in shranjeval neprevidno, nestrokovno ali malomarno, ga ne bo prepuščal osebam brez veljavne orožne listine, je duševno zdrav, ni odvisen od alkohola ali mamil, ne živi v neustreznih okoliščinah…;
4. *ima upravičen razlog za izdajo orožne listine*: šport, lov, osebna varnost, dedovanje, podaritev, zbiranje;
5. *opravljen* *zdravniški pregled*;
6. *opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem*.

Nekaznovanost preveri UE sama pri policiji. Nekaznovanost in zanesljivost je dolžna preverjati vsakih 5 let. Za ostale pogoje pa mora posameznik v roku 3 mesecev od vloge zbrati ustrezna potrdila. Ta potrdila je treba zbrati le za prvi kos orožja, pri naslednjih pa zadostuje le vloga za izdajo nabavnega dovoljenja.

Tako mora opraviti **zdravniški pregled**, kjer se ugotovi, ali je fizično sposoben za uporabo orožja, duševno zdrav in ni odvisen od alkohola ali mamil.

Opraviti mora **tečaj o varnem ravnanju z orožjem**. Tečaje opravljajo pooblaščeni izvajalci, najpogosteje gre kar za strelska društva. Kandidati se na predavanjih seznanijo z relevantno zakonodajo (Kazenski zakonik, Zakon o orožju), teorijo o orožju in prvo pomočjo. Prejmejo tudi skripto, s pomočjo katere se lahko pripravijo na izpit. Nato se učijo varno razstaviti in sestaviti pištolo. Mi recimo smo se učili na pištoli XD-M. Sledi izpit. Praktični del izpita zajema streljanje s pištolo v klasično ISSF pištolsko tarčo na 10 metrov, kjer je potrebno doseči mislim da vsaj 90 od 200 točk. Teoretični del izpita predstavlja pisni preizkus znanja. Kdor ga opravi, se udeleži še ustnega dela pred tričlansko komisijo, na koncu pa je potrebno pred komisijo tudi varno razstaviti in/ali sestaviti pištolo (isti model, ki je bil uporabljan na predavanjih). Tu se ugotovi predvsem, ali kandidat z orožjem ravna varno, torej ali je cev ves čas obrnjena v varno smer, ali pred začetkom preveri, če je orožje prazno, ali polaga prst na sprožilec po nepotrebnem… Po opravljenem tečaju prejme potrdilo.

Kako pa dokaže, da ima za posest orožja upravičen razlog? Dokazila za upravičen razlog so:

* šport: **članstvo v športni strelski organizaciji** (strelskem društvu)
* lov: članstvo v lovskem društvu
* osebna varnost: vlagatelj dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena tako, da za njeno zagotovitev potrebuje varnostno orožje (pri nas praktično nemogoče);
* dokaz o podaritvi ali dedovanju orožja;
* zbirateljstvo: dovoljenje za zbiranje orožja.

Vlagatelj mora vsa dokazila (zdravniški pregled, tečaj, upravičen razlog) priložiti vlogi v 3 mesecih, sicer velja, da je vlogo umaknil. Seveda je možno potrdila zbrati prej in jih takoj priložiti vlogi (kar sem naredil tudi sam).

Ko je vloga popolna in ko UE opravi preverbo pri policiji, izda ***dovoljenje za nabavo orožja***. Z njim je v roku 6 mesecev mogoče kupiti en kos orožja tipa in kalibra, ki je navedeno na dovoljenju.

# Dovoljenje za posest orožja (DP)

Posameznik z nabavnim dovoljenjem lahko od trgovca z orožjem ali od fizične osebe kupi orožje tistega tipa in kalibra, ki je navedeno na nabavnem dovoljenju. Kupljeno orožje mora v roku 8 dni prinesti na UE, kjer ga registrirajo in novopečenemu strelcu na podlagi lastništva orožja izdajo ***dovoljenje za posest orožja*** (v nadaljevanju DP). Gre za knjižico zelene barve velikosti potnega lista. Vanjo se lahko vpiše do pet kosov orožja, naslednji pa zahteva spet novo knjižico.

Da pa bi kupil strelivo, mora posameznik opraviti še **posebni del izpita**, ki ga dela pri pooblaščenem izvajalcu s svojim orožjem. Posebni del izpita je potrebno delati za vsak tip orožja posebej. Za izpit ne obstaja uradna skripta, pač pa se mora kandidat pripraviti sam. Vendarle pa se navadno na izpitu zastavlja neka splošna vprašanja, na katere mora odgovore poznati že iz tečaja o varnem rokovanju z orožjem in iz poznavanja delovanja lastnega orožja. Spraševalec lahko zahteva tudi razstavljanje orožja do te mere, kolikor je potrebno za čiščenje, kandidat pa z njim tudi strelja za oceno.

S potrdilom o posebnem delu gre spet na UE, kjer mu izdajo ***dovoljenje za nabavo streliva***. Nanj se vpiše število nabojev, ki jih sme kupiti in velja 6 mesecev. Po nakupu dovoljene količine nabojev ali izteku roka 6 mesecev (kar pride prej), je potrebno zaprositi za novo dovoljenje.

# Orožni list (OL)

Se želite izogniti stalnim obiskom UE in plačevanju taks vsakič, ko želite kupiti strelivo? Obstaja še ena vrsta orožne listine – ***orožni list*** (v nadaljevanju OL). Da bi namesto DP dobil OL, mora posameznik vsem prej navedenim potrdilom priložiti še **potrdilo, da z navedenim orožjem dejansko tudi tekmuje na tekmah**. Tako se izda OL, ki ima tudi fotografijo in v Sloveniji služi tudi kot uradni identifikacijski dokument (enako kot potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje…). Z njim lahko posameznik pri trgovcu neposredno kupi poljubno količino streliva (seveda samo za kalibre, vpisane v orožnem listu). OL omogoča tudi opraviti tečaj iz polnjenja streliva. Tako lahko strelec zbira izstreljene tulce, ki jih očisti, jim izbije stare in vgradi nove netilke, smodnik in krogle in na ta način »reciklira tulce«.

Nekoliko se zaplete pri tistih štirih alinejah orožja, ki je na novo razvrščeno v A kategorijo. Za nabavo tega orožja mora posameznik predložiti dokazilo, da je član strelske športne organizacije, ki je članica OKS ali neke druge mednarodno in uradno priznane strelske športne zveze (npr. IPSC, IDPA) ali pa da je član strelske organizacije, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe (običajno veteranske organizacije). Poleg tega mora biti v okviru te organizacije vključen v proces športne vadbe vsaj 12 mesecev pred vlogo. Aktivno mora tekmovati ali vsaj vaditi za tekmovanja, ki jih prej navedene strelske zveze priznavajo in kjer se uporablja takšno orožje. Tudi tu velja, da če z orožjem dejansko tekmuje, bo na koncu dobil OL. Če ne tekmuje (npr. le vadi), bo dobil DP.

# Priglasitveni list

Kot rečeno pri večini orožij D kategorije ne potrebujemo predhodnega dovoljenja za nabavo, je pa treba ta orožja prijaviti na UE. Za ta orožja se namesto OL ali DP izda **priglasitveni list**.

# Ravnanje z orožjem, nošenje in prenašanje, shranjevanje

Z orožjem in strelivom je potrebno ravnati posebno skrbno. To se kaže v pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrabmi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju.

Zakon definira pojma prenašanje in nošenje. Nošenje orožja pomeni, da ima posameznik orožje pri sebi, pripravljeno za uporabo. Prenašanje pomeni, da je orožje zaprto v embalaži, strelivo je ločeno od orožja (izpraznjeno ležišče in prazen nabojnik; če je nabojnik poln, more biti izvlečen in se fizično ne sme dotikati orožja), prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov (prenos do puškarja, strelišča, lovišča…). Športnik lahko orožje nosi na strelišču, lovec pa na lovišču in strelišču. Drugje ga morata prenašati. Oba ga lahko nosita doma, če s tem ne vznemirjata okolice. Kdor ima varnostno orožje, ga seveda lahko nosi tudi drugje, a ga mora nositi prikrito.

Kdor nosi ali prenaša orožje, mora pri sebi imeti ustrezno orožno listino in ustrezen identifikacijski dokument, ki ju mora pokazati na zahtevo policista. Orožje je potrebno nositi tako, da ne ogroža lastnika ali pa koga drugega. Orožja ni dovoljeno nositi in prenašati na način, da ga ljudje opazijo in da jih vznemirja. Prav tako ga ni dovoljeno nositi in prenašati tam, kjer je izrecno prepovedano, kar velja tudi za varnostno orožje. Nositi in prenašati se ga ne sme pod vplivom alkohola in mamil ali v takim psihičnem stanju, ko posameznik ni zanesljiv.

Posameznik mora orožje hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. Hraniti ga mora zaklenjeno in ločeno od streliva, razen če ga hrani v ognjevarni omari, sefu ali posebej zavarovanem prostoru. Če posameznik ne more zagotoviti ustreznih pogojev ali za več kot 3 mesece odpotuje in orožja ne vzame s seboj, ga mora oddati v hrambo nekomu, ki izpolnjuje pogoje. To priglasi UE.

# Izvedba streljanja, posojanje orožja

Na strelišču lahko strelja posameznik, ki ima OL, DP ali priglasitveni list. Če ga nima, lahko strelja le pod nadzorom upravljalca strelišča ali pooblaščenega delavca. Številna civilna strelišča ponujajo razne pakete, kjer lahko posamezniki brez predhodnega znanja rokovanja z orožjem streljajo pod nadzorom usposobljenega inštruktorja. Toplo priporočam.

Orožje lahko posodimo, a samo osebi, ki ima ustrezno dovoljenje za tako vrsto orožja. Športnik lahko posodi svoje orožje za največ 30 dni nekomu, ki ima OL za šport ali lov, lovec pa ga sme posoditi le lovcu. Varnostnega orožja se ne sme posojati, lahko pa se ga da v uporabo nekomu za čas vadbe ali tekmovanja na strelišču.

Strelska društva lahko dajejo društveno orožje članom v uporabo za čas vadbe ali tekmovanja na strelišču. Članu društva lahko da v uporabo orožje tudi strelski mentor. To je nekdo, ki je član strelskega društva najmanj 3 leta in je najmanj 3 leta imetnik OL za šport in aktivno vadi za tekmovanja ali tekmuje z orožjem, ki ga daje v uporabo. Pogoj je le, da ima orožje tega tipa v orožnem listu registriranega najmanj 3 leta. Če ilustriram, jaz bi lahko predal svojo eno leto staro pištolo v uporabo novincu v našem društvu, ker imam že od prej še eno pištolo, ki je v OL štiri leta. Ne bi mu pa smel dati repetirne puške, ker jo imam šele dober mesec.

Orožje je mogoče souporabljati v smislu, da se za isti kos izda OL več posameznikom, a največ trem. Tako lahko recimo družina strelja z istim orožjem in ga ima vpisanega vsak v svoj OL.

# Zbiratelji

Zbirateljem je načeloma dovoljeno zbiranje vsega orožja, vključno z A kategorijo in hladnim orožjem. Predhodno je veljalo določilo, da se lahko zbira le tisto orožje A kategorije, ki ga vojska ne uporablja več. Z novim zakonom tega določila ni več, še vedno pa obstaja seznam dovoljenega orožja, ki ga določi minister za notranje zadeve. Dovoljeno je zbirati le orožje s tega seznama. Zbira se lahko tudi strelivo zanj. Orožja in streliva zbiratelji ne smejo nositi in z njim ne smejo streljati. Izjemoma lahko streljajo na strelišču v znanstvene in raziskovalne namene, a za to potrebujejo predhodno dovoljenje MNZ. Zbiratelji morajo orožje hraniti v posebej določenem prostoru, ki je tehnično varovan, ali v zaklenjeni vitrini oziroma sefu. Orožje lahko razstavljajo v tehnično varovanih prostorih. Zbiratelji, ki posedujejo orožje iz A kategorije, morajo policistu omogočiti preverbo hranjenja.

# Dedovanje, izgubljeno in najdeno orožje

Po smrti lastnika orožja mora dedič v roku 3 mesecev izročiti orožje, strelivo in orožne listine UE, ki mu izda potrdilo. Vendarle pa se dediču na prošnjo lahko izda orožna listina, če izpolnjuje prej navedene pogoje. Dedič lahko orožje tudi onesposobi, odsvoji in izroči organu v uničenje (ne delajte tega prosim). Če dedič samo naredi izpit iz varnega rokovanja, ne sme nakupovati streliva. Seveda pa lahko pridobi vsa potrebna potrdila in posledično pridobi OL ali DP.

Kdor izgubi orožje ali orožno listino, mora čim prej o tem obvestiti najbližjo policijsko postajo, v roku 8 dni pa tudi UE. Kdor najde orožje, ga mora izročiti najbližji policijski postaji. Na orožju lahko pridobi lastniško pravico in potem na njeni podlagi tudi orožno listino.

# Odvzem in zaseg orožja

Orožje se odvzame, ko posameznik ne izpolnjuje več vseh potrebnih pogojev. Zdravnik, ki je seznanjen z morebitno spremembo stanja lastnika orožja, ki bi lahko vplivala na njegovo sposobnost nošenja orožja, mora obvestiti UE. Ta sproži postopek za odvzem orožja oziroma zahteva od lastnika novo spričevalo. Orožje se vrne, če posameznik v roku 3 mesecev predloži ustrezno zdravniško spričevalo.

Lovska ali strelska organizacija mora v 30 dneh sporočiti UE prenehanje članstva. Na podlagi tega UE odvzame OL, razen če se posameznik seveda medtem vključi v drugo društvo.

Za odvzeto orožje mora bivši lastnik v 3 mesecih najti kupca, sicer ga izročijo trgovcu z orožjem, ki ga skuša prodati in mu izplača izkupiček (minus stroški, nastali zaradi prodaje). Če ga trgovec v 6 mesecih ne proda, ga mora predati UE, ta pa ga na stroške lastnika izroči v onesposobitev.

Policist zaseže orožje, za katerega lastnik nima orožne listine ali če obstaja sum, da je z njim zagrešil prekršek zoper javni red in mir ali kaznivo dejanje ali če ga nosi/prenaša/uporablja v nasprotju z zakonom. Policist lahko začasno zaseže orožje, če sumi, da posameznik ni zanesljiv ali prenaša/nosi/uporablja orožje v nasprotju z zakonom. Če v roku 3 mesecev ni podanega predloga sodniku za prekrške ali kazenska ovadba, je orožje treba vrniti.

​

Tako, pa smo prišli do konca. ZOro je dolg in zapleten dokument, zato sem res skušal izluščiti samo tiste informacije, ki bi jih potreboval kdo, ki se želi podati v strelske vode, pa tudi takšne, ki se mi zdijo zanimive za splošno javnost. Povzetek je veliko daljši, kot sem želel, a žal zaradi zapletenosti zakonodaje ni šlo drugače. Če ima kdo vprašanja, bom z veseljem odgovoril, če bom le znal.