Slovenija je sprejela načrt porabe sredstev Podnebnega sklada za obdobje 2025–2028, s katerim bo za ukrepe blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe namenila kar 835 milijonov evrov. Glavnina sredstev prihaja iz prodaje emisijskih kuponov v okviru evropskega sistema trgovanja z emisijami (EU ETS).
Največji delež za trajnostno mobilnost
Največji del sredstev, 375 milijonov evrov, bo namenjen trajnostni mobilnosti. Denar bo usmerjen v nakup novih vlakov in avtobusov, prenovo sistemov za izdajo vozovnic in informiranje potnikov, sofinanciranje vozil z ničelnimi emisijami ter polnilne infrastrukture. Vlada napoveduje tudi več vlaganj v kolesarsko infrastrukturo in spodbujanje hoje, pa tudi premik tovornega prometa z cest na železnico.
Dekarbonizacija gospodarstva in energetska prenova stavb
Za dekarbonizacijo gospodarstva je predvidenih 121 milijonov evrov. Ti bodo namenjeni sofinanciranju uspešnih evropskih projektov, spodbujanju krožnega gospodarstva, uvajanju trajnostnega poročanja za mala in srednja podjetja ter vlaganjem v industrijsko razogljičenje.
Za energetsko prenovo javnih in stanovanjskih stavb, ukrepe za zmanjševanje energetske revščine ter gradnjo skoraj nič-energijskih objektov je predvidenih 111 milijonov evrov.
Obnovljivi viri in prilagajanje na podnebne spremembe
Za obnovljive vire energije bo namenjenih 95 milijonov evrov, med drugim za zamenjavo zastarelih ogrevalnih naprav z novimi in s toplotnimi črpalkami, spodbujanje hranilnikov energije, geotermijo in večjo samooskrbo stavb.
Podnebni sklad bo podprl tudi ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam – zmanjševanje poplavne ogroženosti, varovanje biotske raznovrstnosti, prilagoditve v kmetijstvu in gozdarstvu ter krepitev odpornosti lokalnih skupnosti. Za te dejavnosti je predvidenih 49 milijonov evrov.
Za mednarodno podnebno sodelovanje je Slovenija namenila 12 milijonov evrov, še 26 milijonov evrov pa za ozaveščanje in izobraževanje o podnebnih vprašanjih.
Načrt za zeleno prihodnost
Vlada poudarja, da gre za nadaljevanje usmeritev iz prejšnjega načrta (2023–2026) in da bodo sredstva v prihodnjih letih ključno prispevala k zelenemu prehodu, večji energetski neodvisnosti in odpornosti države na podnebne izzive.