Vlada vendarle začela obravnavo zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje

Z redno sejo v Mozirju je vlada začela obisk dela savinjske regije in Velenja. Foto: Flickr Vlada RS

Vlada je začela obravnavo predloga zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki ga v regiji pričakujejo že več let. Obravnavala je tudi izhodišča za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije, ki bo sledil sprejetju prvega zakona.

Kot je v vladnem sporočilu po seji vlade spomnilo ministrstvo za naravne vire in prostor, se s predlogom o postopnem zapiranju premogovnika vzpostavlja celovit pravni okvir za postopno zapiranje pridobivalnega prostora in likvidacijo družbe Premogovnik Velenje.

Zakonski predlog prav tako predstavlja ključen korak pri uresničevanju nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki predvideva prenehanje rabe premoga najpozneje do leta 2033.

“Slovenija se s tem pridružuje evropskim prizadevanjem za podnebno nevtralnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ob tem pa zagotavlja, da bo prehod izveden pravično, odgovorno in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi,” so poudarili pristojni in dodali, da bo vlada obravnavo zakonskega predloga nadaljevala na eni od prihodnjih sej.

Predlog zakona temelji tudi na scenariju, ki omogoča vzporedno proizvodnjo premoga in zapiralna dela do leta 2033, s čimer se bo zagotovilo postopno zmanjševanje števila zaposlenih, ohranjanje oskrbe s toploto za prebivalce Šaleške doline ter zmanjšanje socialnoekonomskih posledic za regijo. Po letu 2033 se predvideva izvajanje izključno zapiralnih del, ki bodo trajala do leta 2045.

Kot so navedli na ministrstvu, zakonski predlog vključuje tudi določila o poklicnem in starostnem upokojevanju zaposlenih, odpravninah in socialnih ukrepih, dezinvestiranju poslovno nepotrebnega premoženja, monitoringu in sanaciji okolja ter tehničnem in finančnem nadzoru nad izvajanjem programa.

Za izvajanje zakona je po pojasnilih ministrstva predviden tudi obsežen finančni okvir, in sicer v vrednosti več kot 1,1 milijarde evrov iz državnega proračuna v obdobju do leta 2045, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno. Ob tem bodo dodatna sredstva zagotovljena tudi od poslovanja družbe in dezinvestiranja.

Vlada je na seji obravnavala tudi izhodišča za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Kot je v vladnem sporočilu navedlo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, je namen zakona odprava in omilitev posledic postopnega izstopa iz premoga v savinjsko-šaleški premogovni regiji.

“Odpravljanje posledic postopnega izstopa iz premoga mora slediti načelom pravičnega prehoda, ki je na splošno opredeljen kot zagotovilo, da pri prehodu na nizkoogljična ter okoljsko trajnostna gospodarstva in družbe nihče ne ostane pozabljen ali potisnjen v ozadje,” so poudarili.

Za prestrukturiranje namenjena obsežna sredstva

Ministrska ekipa se je na današnji seji seznanila tudi z informacijo o petkovi objavi javnih razpisov sklada za pravični prehod za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij v uradnem listu.

V okviru razpisa za spodbujanje investicij v gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko-šaleški premogovni regiji, ki ga je objavila javna agencija Spirit Slovenija, bo na razpolago 68,7 milijona evrov sredstev. Od tega bo za zasavsko regijo na voljo 26,2 milijona evrov, za savinjsko-šaleško pa 42,5 milijona evrov.

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Aris) pa je objavila razpis za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih in demonstracijsko-pilotnih projektov v omenjenih dveh regijah v skupni vrednosti 14,42 milijona evrov. Od tega bo zasavski regiji na voljo 4,4 milijona evrov, savinjsko-šaleški pa 10 milijonov evrov.

Vlada se je seznanila tudi z izvajanjem projektov sklada za pravični prehod za savinjsko-šaleško premogovno regijo. Po pojasnilih ministrstva za kohezijo je sklad za pravični prehod novost programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. V Sloveniji sta do sredstev upravičeni dve – savinjsko-šaleška in zasavska regija. Sredstva so namenjena prestrukturiranju gospodarstva tam, kjer je bila oziroma bo opuščena raba premoga.

Za sofinanciranje projektov v savinjsko-šaleški premogovni regiji je v obdobju 2021–2027 predvidenih skoraj 189 milijonov evrov. Ministrstvo za kohezijo je kot organ upravljanja že izdal odločitve o podpori projektov v vrednosti skoraj 142 milijonov evrov, pri čemer gre za sredstva iz sklada za pravični prehod in državnega proračuna. Projekte sicer izvaja več ministrstev v vlogi posredniških teles.

Vlada na obisku v Savinjski in Šaleški dolini

Ministrica Bratušek na ogledu del severnega kraka tretje razvojne osi

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je v okviru današnjega vladnega obiska dela savinjske regije ogledala dela na tretji razvojni osi. “Na odseku od Velenja do Slovenj Gradca čakamo samo še na eno pravnomočnost gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da bo takoj zatem v gradnji celoten odsek,” je povedala.

Po ponedeljkovem sestanku so bili koroški župani s potekom del na severnem kraku tretje razvojne osi po njenih besedah zadovoljni. “Danes nadaljujemo sestanek z župani občin Braslovče, Polzela, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Vsi želimo, da bi bila ta os zgrajena že pred petimi leti, ampak časa se nazaj zavrteti ne da,” je povedala v izjavi za medije.

Spomnila je, da so se poleti začela dela na najzahtevnejšem odseku severnega kraka tretje razvojne osi, to je odseku Velenja. Rok za končanje del je 52 mesecev, torej do jeseni 2029. Za sklop od Šentruperta do Velenja pa Dars še pridobiva integralno gradbeno dovoljenje.
“Stranskih udeležencev je pri tem postopku ogromno. Zame je ključno, da je izpeljan brez napak, da v morebitnih pritožbah stvari ne bodo padle. Trasa je bila preverjena po vseh pravnih poteh. Tudi ustavno sodišče je reklo, da je postavljena trasa prava in prej ali slej bo na njej zgrajena tretja razvojna os. To naj tisti, ki s tem ne soglašajo, vzamejo v obzir in o tem razmislijo v fazi, ko se bodo lahko pritožili na gradbeno dovoljenje,” je dodala.

Glede sanacije državnih cest, ki so jih poškodovale ali uničile poplave avgusta 2023, je povedala, da je v tem trenutku v gradnji 24 projektov v skupni vrednosti skoraj osem milijonov evrov. Po načrtih, da se dela začnejo čim prej, najpozneje pa v prihodnjem letu, je takšnih projektov še 13.

“Med njimi se ravnokar končuje postopek izbire izvajalca za zelo zaželen del, to je obvoznica Luče. Verjamem, da bomo tudi to več deset let trajajočo sago kmalu končali in začeli gradnjo,” je dejala.

Golob obiskal Mlinarjev jez na Savinji v občini Ljubno ob Savinji

Premier Robert Golob si je po seji ogledal popoplavno obnovo podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, ki je bilo v poplavah 2023 močno prizadeto. Na obisku sta se mu pridružila tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter državni sekretar Boštjan Šefic.

Premier si je v občini Ljubno ob Savinji ogledal tudi območje Mlinarjevega jezu na Savinji.

Sledi srečanje premierja z vodstvom in zaposlenimi v Premogovniku Velenje, ki se ga bo udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija. Golob bo imel tudi delovno kosilo s predstavniki energetskih podjetij v Skornem pri Šoštanju, z udeležbo finančnega ministra Boštjana Klemenčiča in ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra.

Obisk bodo ministri sklenili popoldne s srečanjem z župani in gospodarstveniki v Velenju.

Foto: Flickr Vlada RS

Oglas