Vsak, ki je pred nedavnim na primer objavljal kopalnico ali nekaj gradil, se srečal prav s tem fenomenom – pomanjkanje gradbenih mojstrov. Foto: BoBo
“V gradbeništvu brez mojstrov ne moremo ničesar. Starejši mojstri, ki imajo svoje obrti, se starajo, jih je vedno manj in vedno težje jih je dobiti za posamezne projekte. Mladih z znanjem iz mojstrskih poklicev pa na trgu skoraj ni,” težave, s katerimi se v gradbenem sektorju soočajo v praksi, opiše naš sogovornik, izvršni direktor izvedbe v podjetju TOSIDOS, Grega Kejžar.
Tudi arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov, ki sta se s to temo ukvarjala ob pripravi tematike, s katero se je Slovenija predstavila na Mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah, ugotavljata, da je na na gradbiščih po Sloveniji velik manko potrebnega človeškega znanja. “Včasih so bile vse stvari, ki smo jih narisali, dobro izvedene. Zdaj pa pridemo na gradbišča in jih enostavno ne znajo narediti. Glavni izvajalec nam preprosto reče, da lahko šestkrat ponavljamo in popravljamo, pa ne bo šlo. Ne gre za to, da se ne bi potrudili, ampak ni potrebnega znanja. Seveda obstajajo izvajalci in mojstri po Sloveniji, ki dobro delajo, ampak se porazgubijo po gradbiščih. Gradi se vedno več, mojstrov pa je vedno manj,” poudari Ana Kosi.
Trend izginjanja določenih mojstrskih znanj v gradbeništvu zaznavajo tudi v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala na Gospodarski zbornici Slovenije, potrdi direktor Gregor Ficko. Manjka znanj iz restavratorstva, kamnoseštva, ročnega klesanja, tradicionalnih tesarskih del, težave pa so tudi pri klasičnih gradbenih obrtnih znanjih, kot so zidarstvo ter poklici notranjega interjerja: slikopleskarji, parketarji, keramičarji, inštalaterji, našteje.
“Gre za kompleksen pojav, ki je posledica več dejavnikov. Najbolj pereč je pojav staranja obstoječih mojstrov. Veliko izkušenih mojstrov se upokojuje, pri tem pa njihova znanja pogosto niso sistematično prenesena na mlajše generacije. Po drugi strani se mladi redkeje odločajo za obrtne poklice, saj ti veljajo za fizično zahtevne, slabše plačane ali manj ugledne,” razmišlja Ficko in doda, ima takšno stanje tudi posledice za učinkovito izvajanje gradbenih projektov.
“Težja izvedba zahtevnejših projektov, kjer je potrebna ročna spretnost ali poznavanje tradicionalnih tehnik, podaljšujejo pa se tudi terminski roki zaradi pomanjkanja mojstrov ter višajo cene izvedbe, saj je kakovosten kader redek. Zato obstaja tudi nevarnost, da bomo dobili nižjo kakovost izvedbe, če se izvajalci lotijo del, za katera niso ustrezno usposobljeni,” izpostavi.
Trenutno je na gradbiščih velik manko potrebnega človeškega znanja. Kakšna bo stavba, je odvisno od prisotnosti teh znanj.
Arhitekt Ognen ArsovSkoraj polovica delodajalcev se srečuje s pomanjkanjem kadrov
Gradbeništvo je dejavnost, v kateri povpraševanje delodajalcev že vrsto let presega ponudbo na trgu dela, pravijo na zavodu za zaposlovanje. V letošnjih prvih osmih mesecih so tako delodajalci iz dejavnosti gradbeništva na zavod prijavili 12.946 prostih delovnih mest.
Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je bilo junija 2025, v dejavnosti gradbeništva delovno aktivnih 79.109 prebivalcev, kar predstavlja 8,4 % vseh delovno aktivnih. Več kot 49 % je tujih državljanov, od tega velika večina državljanov tretjih držav.
O težavah pri zaposlovanju so delodajalci s področja gradbeništva poročali tudi v pomladanski raziskavi zavoda za zaposlovanje, saj se jih je 47 odstotkov v preteklih šestih mesecih srečalo s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Na vprašanje, ali dolgoročno (v roku petih let) pričakujejo težave pri iskanju delavcev, je pritrdilno odgovorilo 59,5 odstotka delodajalcev iz dejavnosti gradbeništva, kar je višje od povprečja (53,3 % delodajalcev).
Kateri so iskani poklici in znanja?
In katerih profilov poklicev najbolj primanjkuje? Po statistikah zavoda za zaposlovanje delodajalci v gradbeništvu najpogosteje iščejo delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah, delavce za preprosta dela pri nizkih gradnjah, zidarje, elektroinštalaterje, elektromehanike, tesarje, krovce, izvajalce suhomontažne gradnje, štukaterje, varilce, orodjarje, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, pripravljavce in monterje gradbenih in kovinskih konstrukcij, upravljavce strojev za zemeljska dela, betonerje, monterje in serviserje vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav, pleskarje, polagalce podov.
Kot ključen razlog, zakaj dlje časa iščejo te poklice, so delodajalci v raziskavi Napovednik zaposlovanja v skoraj 90 odstotkih odgovorili, da “na trgu dela izrazito primanjkuje tega kadra”. Zavod v raziskavi Poklicni barometer za leto 2025 ravno te poklice uvršča med tiste, za katere se tudi v prihodnje napoveduje primanjkljaj kadrov na trgu dela.
Da iskalci zapositve na zavodu, ki imajo znanja, povezana z gradbeništvom, hitro najdejo novo zaposlitev, kažejo podatki, po katerih se je od januarja do avgusta letos se je iz evidence brezposelnih ljudi zaradi zaposlitve odjavilo 3.551 ljudi, ki so pred brezposelnostjo opravljali najbolj tipične poklice s poklicnega področja gradbeništva.
“Ni mojster tisti, ki je odvisen od nas, ampak obratno, mi smo odvisni od mojstrov. Se pravi so iskan in tudi dobro plačan poklic,” izpostavlja arhitekta Ana Kosi. Foto: BoBo
Zaposlovanje tujcev in težave z bazičnim znanjem obrti
Ker se dejavnost sooča s pomanjkanjem domačih kadrov, na prosta delovna mesta zaposlujejo tudi tuje delavce. V letu 2024 je bilo delodajalcem iz gradbeništva izdanih soglasij za zaposlovanje tujcev za poklice: zidarji, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah, varilci, elektroinštalaterji, tesarji, elektromehaniki, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, betonerji, orodjarji.
“V gradbeništvu je veliko tujih delavcev, a ti delavci se gradbenih del priučijo z delom, med njimi ni takšnih, ki bi bili izučeni v posamezne mojstrske obrti. Malo vidijo, kako se dela, malo delajo po svoje, pa gre čez, malo jim nadzorniki ne pustimo iskati bližnjic in tako dalje,” izkušnje v praksi opiše Grega Kejžar iz podjetja TOSIDOS. Pravi, da tujim delavcev vsekakor ni za očitati delavnosti in zagnanosti, da pa zaradi pomanjkljivega mojstrskega znanja kvaliteta v gradbeništvu počasi pada.
“V praksi ugotavljamo, da skoraj ni več mladih fantov ali deklet, ki bi na trg dela prišli z bazičnim znanjem iz poklicev, kot so klepar, krovec, mizar, tesar, ključavničar, kovinar,” dodaja.
Ker zaradi pomanjkanja delavcev, trenutno na gradbišča prihajajo delavci, ki so priučeni, se prvič srečajo z gradnjo, ne poznajo jezika in se zato tudi težje komunicira, se pokaže tudi pokaže pomanjkanje znanja. Znanje pa je tisto, ki prevaja naše načrte, naše zamisli v grajeno strukturo. In tukaj zeva ena velika luknja.
Arhitektka Ana Kosi
Gregor Ficko enega od vzrokov teh težav vidi v ukinitvi vajeniškega sistema v 90. letih, s čimer se je prekinil tradicionalni prenos mojstrstva iz roda v rod preko vajeništva. Tudi poznejša vrnitev vajeništva po njegovih ugotovitvah te napake ni popravila.
Mladim pogosto ti poklici niso prvotna izbira
Kakšen je torej trend vpisa v srednje gradbene programe – predvsem te, kjer se izučijo za ‘mojstrske’ poklice? “Trend vpisa osnovnošolcev v gradbene programe je že dolgo v upadu. V zadnjih letih se stanje pri določenih izobraževalnih programih izboljšuje. Vpis v program pečar – polagalec keramičnih oblog je spet poln (28 dijakov v 1. letniku), medtem ko pri programu slikopleskar še vedno ne napolnimo celotnega oddelka (okoli 15 dijakov). Žal pa za programa tesar in zidar v letošnjem šolskem letu ni bilo nobenega vpisa,” opiše Miha Povšič, ravnatelj Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole v Kranju.
“Najmanj zanimanja je za poklice tesar, zidar in dimnikar, čeprav naša država ta kader nujno potrebuje. Zanimivo je, da smo edina šola v Sloveniji, ki izobražuje za ta poklic, a imamo v povprečju dva vpisana dijaka za ta poklic na leto,” izpostavi Nataša Harl, pomočnica v. d. ravnatelja na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor. “Pogosto mladi razmišljajo v smeri, da so še premladi za tako pomembne odločitve, kot je izbira poklica, zato nekateri hočejo odločitev preložiti še za nekaj časa in se vpisujejo v »splošne« programe,” doda.
V Ljubljani medtem zaznavajo trend povečevanja vpisa v gradbene programe, pravi Staša Florjanič, ravnateljica Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šola in strokovne gimnazije v Ljubljani: “Vsako leto je več zanimanja za poklica zidar in upravljalec težke gradbene mehanizacije, narašča pa tudi vpis v programe tesar in kamnosek. Ob tem pa velja poudariti, da se za slednje poklice mladi pogosto odločajo takrat, ko jim to ni bila prvotna izbira.”
To ugotavlja tudi ravnatelj Miha Povšič, ki poudari, da na informativne dneve običajno pride manj osnovnošolcev, kot se jih nato dejansko vpiše v te programe. “Nekateri dijaki se za poklicno izobraževanje namreč odločijo pozneje v postopku, pogosto zaradi družinske tradicije, spet drugi pa se vpišejo zaradi pomanjkanja drugih izobraževalnih ciljev. Na žalost se pri slednjih pogosto izkaže, da niso dovolj motivirani, kar se lahko pozna tudi pri uspešnosti v izobraževanju.”
Foto: MMC RTV SLO
Šole sodelujejo z lokalnim okoljem, gospodarstvom, se aktivno predstavljajo
Na mariborski gradbeni šoli hodijo gradbene poklice predstavljat na osnovne šole, če te organizirajo takšne predstavitvene dneve, mnoge k njim pridejo v okviru tehniških dni. Prisotni so tudi na predstavitvah na kariernem sejmu, tržnicah poklicev ter socialnih omrežjih, ki jih mladi spremljajo. Pri promociji se povezujejo tudi z različnimi gradbenimi podjetji, ki iščejo kadre.
Tudi šola v Kranju je po njihovih zagotovilih šola močno vpeta v lokalno okolje. Gradbeni programi sodelujejo v različnih projektih v Kranju in okolici, kjer dijaki na terenu v sklopu praktičnega dela obnavljajo prostore šol, kulturnih domov, društev in drugih javnih zavodov. “Tako pridobivajo dragocene izkušnje in hkrati promovirajo gradbene poklice. Redno se predstavljamo tudi na sejmih, dnevih odprtih vrat ter predstavitvah po osnovnih šolah.”
Prav tako v Ljubljani šola po besedah ravnateljice Staše Florjančič sodeluje z gospodarstvom, saj dijaki vseh poklicnih smeri vsako leto opravljajo večtedensko prakso tudi izven šole, kot to določa učni načrt. Prav tako sodelujejo z osnovnimi šolami ter z obrtno in gospodarsko zbornico, ko se zaposleni in dijaki se čez leto udeležujejo t. i. poklicnih tržnic na osnovnih šolah po Sloveniji, kjer predstavljajo programe.
“Opažamo, da je stanje kritično predvsem zadnjih 15 let, torej po zlomu gradbeništva leta 2010,” o težavah pri pridobivanju ustrezno usposobljenih kadrov pove Gregor Ficko iz gradbene zbornice. Foto: BoBo
Ponujajo prekvalifikacijo, a podjetja za to ne namenjajo sredstev
Na vseh omenjenih srednjih šolah ponujajo tudi izobraževanje odraslih tako za prvi poklic in kot prekvalifikacijo iz enega poklica v drugega. V Kranju povedo, da se vsako leto vpiše približno 10 odraslih izobraževalcev – največ zanimanja je za program pečar – polagalec keramičnih oblog. Gre za možnost prekvalifikacije ali pridobivanja dodatnih kompetenc za tiste, ki želijo vstopiti v gradbeništvo ali okrepiti svojo prisotnost na trgu dela. Tudi v Ljubljani zaznavajo, da se povečuje vpis v oddelke za izobraževanje odraslih.
Medtem pa na mariborski gradbeni šoli po besedah pomočnica v. d. ravnatelja Nataše Harl opažajo, da ker je izobraževanje plačljivo, gradbena podjetja, kjer so kandidati zaposleni, v zadnjih letih ne namenjajo sredstev za izobraževanja, kar velja tudi za brezposelne osebe, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje. “Tako vpis v naše programe v izobraževanju odraslih trenutno ne dosega pričakovanj, kljub temu da je na trgu povpraševanje po gradbenih poklicih veliko.”
Pristojna ministrstva za šolstvo in gospodarstvo žal ne kažejo pretirane želje po kakršnih kolih spremembah kurikuluma in drugih izobraževalnih sistemskih metod, predvsem v smislu povečanja vpliva vajeniškega usposabljanja mladih.
Gregor Ficko, Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na Gospodarski zbornica SlovenijePoziv k “promociji gradbeništva kot ugledne in inovativne panoge”
Kje v interesnih združenjih vidijo rešitve za to problematiko? “Tako Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala kot Obrtno-podjetniška zbornica pristojnima ministrstvoma za šolstvo in gospodarstvo vrsto let družno podajata možne rešitve nastale situacije, kot so večje spodbujanje vajeništva in sodelovanja med šolami ter mojstri, večja podpora obrtniškim zbornicam in cehom, ki ohranjajo tradicionalna znanja, uvedba finančnih spodbud za prenos znanja (npr. subvencioniranje mentorstva) ter kar je najpomembneje, uveljavljanje stalne promocije gradbeništva kot ugledne in inovativne panoge,” odgovarja direktor zbornice gradbeništva Ficko.
Tudi kranjski ravnatelj srednje šole, kjer izobražujejo za gradbene poklice, Miha Povšič pove, da na podlagi anket in pogovorov z dijaki ugotavljajo, da je med mladimi in njihovimi starši še vedno razširjeno zmotno prepričanje, da so gradbeni poklici “umazani” ali fizično preveč zahtevni. “Ob tem pogosto zanemarijo dejstvo, da sodobna gradbena orodja in tehnike močno olajšajo delo. Pri teh izobraževalnih programih je poudarek predvsem na ročnih spretnostih, natančnosti in potrpežljivosti – veščinah, ki so dandanes zelo cenjene in iskane,” doda.
V vajeniško obliko izobraževanja vpiše samo nekaj dijakov
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje na naša povpraševanja zagotavljajo, da se zavedajo pomembnosti ustrezno usposobljenega kadra in da z drugimi vpletenimi skušajo zagotavljati “zagotavljati ustrezen odziv na potrebe trga dela.” Napotili so nas na Center RS za poklicno izobraževanje, kjer se ukvarjajo tudi z vzpostavljanjem in promocijo vajeništva ter praktičnega usposabljanja pri delodajalcu.
Na centru za poklicno izobraževanje so nam pojasnili, da se vsako leto v gradbene programe srednjega poklicnega izobraževanja vpiše okoli 200 dijakov. Vpis sicer rahlo raste, predvsem zato, ker se generacije srednješolcev v zadnjih letih povečujejo. A njihovi podatki hkrati kažejo tudi, da se v vajeniško obliko izobraževanja vpiše samo nekaj dijakov, le od dva do trije v posamezen program na leto. Običajno v programe, kjer je tudi sicer največ vpisa, se pravi zidar, tesar in pečar–polagalec keramičnih oblog. To pomeni, da se večina dijakov sicer odloča za klasično šolsko obliko izobraževanja, le majhen delež pa za vajeniško obliko.
Naš cilj je, da vajeništvo postane prepoznano kot kakovostna pot do poklica, še posebej v gradbeništvu, kjer so potrebe po kadrih izrazite in kjer praktično usposabljanje daje največjo dodano vrednost.
Center za poklicno izobraževanje RS
Ob tem dodajajo, da je glede na podatke centralnega registra učnih mest na razpolago sorazmerno majhno število učnih mest, “kar kaže tudi na omejeno zanimanje gospodarstva za to obliko izobraževanja.”
“Trend zanimanja za vajeniško obliko izobraževanje je sicer nizek, a stabilen, z rahlimi nihanji glede na generacije in lokalne potrebe trga dela. Opazno je, da zanimanje nekoliko raste tam, kjer je na razpolago zadostno število učnih mest, kjer se šole in delodajalci povežejo bolj sistematično ter kjer dijaki in starši dobijo jasnejšo sliko o prednostih vajeniške poti, kot so več praktičnih izkušenj, večja zaposljivost in lažji prehod na trg dela,” so našteli.
Na centru sicer pripravljajo posodobitev modela vajeništva, s katerim želijo okrepiti sodelovanje med šolami in podjetji, povečati kakovost mentorstva ter razviti bolj fleksibilne oblike vajeništva, ki bi bile privlačne tako za dijake kot za delodajalce.
Strošek dela je velik del cene gradbenih projektov, pomanjanje kadrov pa to ceno še zvišuje. Posledično se dražijo končni produkti, seveda tudi stanovanja. Foto: BoBo
Sofinanciranje izobraževanja in promocije
Tudi na ministrstvu za gospodarstvo poudarjajo, da se zavedajo pomena zagotavljanje ustreznega kadra za potrebe gospodarstva in zato sofinancirajo poklicno in strokovno izobraževanje, tudi vajeništvo: “Delodajalcem, ki se odločijo za ta ukrep sofinanciramo materialen stroške, materialne stroške učnega mesta, nadomestilo prehrane v času praktičnega izobraževanja, stroške prevoza, delovno in zaščitno obleko.”
Vsako leto sofinancirajo tudi promocijo vajeniških poklicev, ki jo izvajata OZS in GZS , v katero so vključeni tudi gradbeni poklici. Po besedah ministrstva so začeli aktivneje spodbujati ohranjanje rokodelskih panog, med katerimi so tudi apneničarstvo, kamnoseštvo, pečarstvo, opekarstvo, tesarstvo, skodlarstvo, skrilarstvo in suhozidna gradnja. Prav tako so na ministrstvu prepričani, da bi povečanje zanimanja mladih lahko dosegli s povečanjem družbenega ugleda gradbenih mojstrov, uspešnih in znanih podjetij. “Mladi želijo delati v poklicih, ki jim omogočajo osebni razvoj, poklicno napredovanje in primerno plačilo. Za (gradbene) poklice je potrebno navduševati in spodbuditi zanimanje osnovnošolcev in njihovih staršev. Razmislek gre tudi v smeri spodbujanja deklet k zanimanju za gradbene poklice,” so še navedli.
A v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala vseeno menijo, da Sloveniji še vedno manjka celovita strategija za ohranjanje redkih obrti in tradicionalnih znanj. “Gradbeništvo se tehnološko razvija in modernizira – več je montažnih gradenj, standardiziranih rešitev, uporabe strojev in prefabriciranih elementov, zaradi tega se povpraševanje po določenih ročnih veščinah zmanjšuje, kar pomeni tudi manj interesa za njihovo ohranjanje,” je opozoril direktor zbornice Ficko.
Vsi sogovorniki pa so si enotni, da je treba na vseh področjih narediti več za promocijo teh poklicev in spremembo dojemanja njihovega statusa ter pomena v družbi, če želimo v prihodnje imeti ljudi, ki bodo s. t. tihim znanjem, inteligenco in povezavo “glave z roko” dobro opravljali dela, ki so v našem vsakdanu nujna. Po besedah ‘operativca’ Grege Kejžarja je namreč utopično pričakovati, da bo kljub izrednemu razvoju umetne inteligence in robotizacije, človeško roko lahko nadomestila tehnologija. “Smo premajhen trg, hkrati pa so zahtevnejši kupci, ki imamo lastne ideje o detajlih, posebni arhitekturi in tega ne more delati tehnologija. Samo gradbeništvo kot tako ni fabrika, nima procesa, ki se ponavlja. Vsak detajl je dejansko svoj detajl, ker mu moraš dati neko človeško noto,” je dodal.
Oglas