Zadnje čase se konstantno pogovarjamo glede božičnice, bruto, neto, bla bla. Konstantno poslušam vse mogoče trdive v stilu:

"V Avstriji majo pa 13. in 14. plačo!"
"Če nemore plačat 600€ pol nej pa firmo zapre"
"Država bo omogočila delavcem božičnico"
"Delodajalci morajo prispevati višji delež kot zaposleni"
"Zelo imamo visoke stroške dela"
…..

In potem je cela zmeda, ker se neve kdo pije in kdo plača. Kdo je odstopi in kdo dobi, kdo omogoči in kdo cuza.

Zato sem se odločil, da bom naredil eno primerjavo stroškov delodajalca, ker je to edin relavanten znesek(nekdo ga mora zaslužit in plačat), ki je vhodni podatek v proces za izračun moje neto plače.

Če smo pragmatični lahko vsako plačo zapišemo kot:

Letno Plačilo delodajalca = letni delež države + letno nakazilo na moj račun

Za posamezno državno sem predpostavil:

Slovenija
nakazilo na moj račun = regres + 7.41 na dan za malco + 12 plač
Slovenska posebnost je plačevanje regresa, malce in prevoza (individualen, ni upoštevan)

Avstrijia:
nakazilo na moj račun = 12 plač* + 13 plača* + 14 plača\*
V Avstriji dobiš nakazano ekstra plačo cca. Junija in Decembra, ki je manj obdavčena. Sistem deluje tako da se letno bruto plačo deli z 14 in potem vsak mesec dobiš 1/14 in ko pride "extra plača" dobiš 2/14.

Hrvaška
nakazilo na moj račun = 12 plač\*
Regres, malca in prevoz niso obvezni

Nemčija – Berlina
nakazilo na moj račun = 12 plač\*
Regres, malca in prevoz niso obvezni

\Plača = Nakazilo na račun*

Na prvi sliki je primerjava za države s katerimi se radi primerjamo. Pri hitrem pregledu opazimo, da slovenec prejme cca. 850€ manj na leto od hrvata in cca. 690€ več na leto od nemca, ki živi v Berlinu, pri strošku delodajalca cca. 50.000€ letno.

Prav tako opazimo, da 640€ božičnice ni dobra volja države (če bi bila, lahko katere koli prispevke zmanjša za ta znesek), ampak dobesedno premikanje denarja na silo iz rok delodajalca v roke delavca, brez ekonomske podlage. Avstrijci to preprosto rešijo z nižjo obdavčitvijo 13. in 14. plače na račun države in ne na račun delodajalca.

Vse trditve in pogovori v stilu "delodajalec mora plačat X prispevkov in delavec Y" so brezveze, ker oba prispevka pobere država in je to klasični primer fiskalne iluzije.

Linki do kalkulatorjev za izračun:
https://www.optius.com/iskalci/karierna-svetovalnica/kalkulator-za-izracun-bruto-neto-place/
https://www.nettolohn.de/brutto-netto-ergebnis
https://bruttonetto.finanzrechner.at/en/
https://www.kalkulatori.hr/kalkulator-place

by No_Information6299

12 comments
  1. država dobi premalo če pečečniki year on year delajo rekordne dobičke, medtem ko po TV jočejo da mora država zdej zdej ukrepat čene bo propalo vse

  2. Obvezni prispevki pa vse to cemur se po lastni zelji ne mores “odpovedati” pri placi so upostevani ali ne?

  3. Ja un dan sem po televiziji poslušal eno iz Levice ki je kričala da bi morali delodajalci plačat več na delavc, ker sedaj delavec plača več.

    In folk ji je ploskal. Ne vem a ne razumejo ljudje da je ves strošek delodajalca v bistvu njihova plača.

    Folk se sploh ne zaveda kolk jim drzava pobere.

    Smo meli.glih na firmi primer dva delata preko spja in po placanih prispevkih dobita 2200 -2300 eur.

    In potem se je eden od zaposlenih pritozeval kako je šefica zlobna ker pa njemu ne da vsaj 2000 neto.

    Pa sem rekel če ve kolk je to bruto bruto. Pa je rekel da to ni njegov problem ampak od firme. Sam hoče met 2k da je vsaj blizu spjevcema.

  4. Dodal bi samo še, da je upoštevanje regresa in malice pri nas, drugih pa ne, tudi malo zavajajoče. Pogosto namreč tudi v tujini uporabljajo mehanizme, ki dodatno znižujejo davke (recimo prehrana je pogosto nižje obdavčena, podobno velja za 13. In 14. Plačo). Tako da je razlika še višja.

    Kapitalizem, EU in podobno ti omogoča precej enostavno premakniti firmo na Hrvaško. Vprašanje je samo za koliko evrov več so se delavci pripravljeni vozit na Hrvaško? Jz bi rekel neka 10-15 posto povišica, če ni bistveno daljše vožnje. Pri 50k stroška dela letno je torej razlika pomoje še prenizka. Pri kakih 70k pa je že dovolj velika.

    Pa zelo zelo hitro narašča ta razlika med Slovenijo in Hrvaško. Ker jo znižujejo predvsem neobdavčene zadeve. Razlika v stopnji dohodnine je kmalu to razliko v izplačilu zelo poveča.

  5. Torej isti k povsod, le da avstrijci zivijo pol ceneje od nas, glede na to, da lahko kupujemo izdelke pri njih po konkurencni ceni.

  6. Razlike so zanemarljive med nami, Hrvasko, Avstrijo in Nemcijo z vidika %, ko ga pobere drzava in zneska, ki ga dobi delavec. Kar pa ni nepomembno in se najbrz nekam skrije v tej kombinatoriki je oblika zaposlitve – samozaposleni vs redno zaposleni. Prav tako z vidika drzave res ni pomembno, ce drzava vzame nek denar od delavca ali delidajalca, delavcu in delodajalcu pa se kako je. Ce jutri ukinejo prispevke delodajalca se ne povprecna, ne mininalna placa ne bosta dvignili za ta znesek.

  7. Tole je pa bullshit. To da je v Sloveniji regres in malica obvezna še ne pomeni da za malico tudi dobiš izplačano ker jedo marsikje po menzah. Regres imajo eni minimalen eni pa 3000€. Isto za Hrvaško in Avstrijo če ni obvezno še ne pomeni da ne dobijo. Kar je relevanto je tole, v Sloveniji pri 50.000 bruto bruto dobi zaposleni ven 25.500€ plus mogoče regres, drugje več, sploh pri višjih plačah. Naprimer pri 150k bruto bruto dobiš v Sloveniji 66k, na Hrvaškem pa 80k

    Ampak vidim da gre tole v religijo “regres in malica in prevoz rešujejo slovensi delavski razred”, tako da dalje niti ne grem gledati.

  8. model je napisal nima ekonomske podlage. npr dodatek do minimalca, katerega retultat je samo to da dobis neplacane nadure, ima super ekonomsko podlago za podjetje, ker te lahko zastonj molzejo.
    lahko mi ga fafnejo vsi slovenski ekonomisti. bozicnica pa naj bo!

  9. Pri placi je pomembno upostevat tudi koliko delovnih ur v enem letu oddela delavec. Ce ima nekdo 40 dni dopusta, je to 10 mesecev dela in ne 12, ob tem, da ni niti enega dne prezivel na bolniski. 😀

  10. Me zanima kako dolgo bo visoka obdavčenost šla skozi.

    Večina mikro držav ima nizke davke/trošarine saj jim to predstavlja dodatno možnost zaslužka, v kolikor sosednje večje države prinesejo nekaj prometa. 

    Je res da Slovenija morda ni mikro država, ampak spet ni tako velika da bi premik drugam predstavljal nemogoč problem za bilokatero podjetje, ki ne poskuša imeti trg izključno v Sloveniji..

    Po mojem bi se Slovenija morala oprijeti dejstva da smo majhni in to izkoristiti? 

    Mnenja? 

  11. No ja, za Avstrijo ne vem, je pa na Hrvaškem za 3% višji DDV kot tukaj, tako da smo, če to upoštevaš, dejansko mi na boljšem.

Comments are closed.