Foto: Zajem zaslona TV Slovenija
Prav danes, torej 70 dni pred zadnjim božičem v mandatu aktualne vlade Roberta Goloba, je vlada potrdila predlog zakona o izplačilu obvezne božičnice. Ta predvideva izplačilo 639 evrov vsakemu zaposlenemu, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Podjetja z likvidnostnimi težavami bodo božičnico lahko pod določenimi pogoji izplačala v nižjem znesku, 160 evrov, ali pa z zamikom do marca prihodnje leto. Vlada obenem želi, da bi se socialni dialog o tem končal najpozneje do 27. oktobra, saj je prvo izplačilo predvideno najpozneje do 18. decembra.
V drugem delu oddaje pa bo govora tudi o razlogih za že sprejeto pokojninsko reformo in proti njej. Tako imenovana Delavska koalicija, ki reformi nasprotuje, ima še 26 dni časa, da zbere 40 tisoč podpisov za naknadni zakonodajni referendum.
V studiu so Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu, pristojnem za delo, Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Goran Lukič iz Delavske svetovalnice, Miha Blažič – Ntoko iz Sindikata Zasuk, Blaž Cvar iz obrtno-podjetniške zbornice in Marjan Trobiš iz Združenja delodajalcev Slovenije.
Pred mesecem dni je premier Robert Golob na vladnem obisku v Novem mestu napovedal obvezno božičnico – obljubo, ki še vedno polni medijska poročila. Kljub številnim tehničnim vprašanjem in ostrem odzivu delodajalcev, se premier ne umika.
Kot je v prispevku poročala novinarka Vanja Gligorovič, se premier najverjetneje niti ne mora več umakniti. Nekateri namreč že načrtujejo kako bodo porabili denar. Nekateri anketiranci, ki jih je o božičnici povprašala v prispevku, so povedali, da jo bodo zaradi visokih življenjskih stroškov porabili za položnice, spet drugi pa za nakup decembrskih daril. Nekateri pa bi si raje želeli zvišanja neto plač.
Kaj se dogaja z davčno reformo?
Razbremenitev plač z davčno reformo je bila v tem mandatu že večkrat na tnalu. Golobova vlada je po volitvah razveljavila Janševo davčno reformo iz leta 2022 in napovedala svojo različico, v okviru obdavčitve premoženja oziroma nepremičnin.
Kot je poročala Gligorović bi Janševa reforma delavcu s povprečno plačo prinesla dodatnih 582 evrov na leto. Nekomu z milijonsko plačo, denimo predsedniku uprave NLB-ja Blažu Brodnjaku, pa bi ostalo približno 36 tisočakov več. Lanski predlog Boštjančičevega finančnega ministrstva pa bi povprečno plačo razbremenil za 520 evrov na leto. Pri milijonski plači pa bi letna razbremenitev pomenila kar 112.000 evrov.
Kljub vsem predlogom smo tik pred koncem mandata ostali brez davčne reforme. Janševa je bila anulirana, aktualna vlada je svoj predlog pospravila v predal.
“Pred približno letom dni sva skupaj s finančnim ministrom. napovedala obsežno davčno reformo, davčne spremembe, kjer naj bi se obremenilo premoženje, zato da lahko razbremenimo stroške dela. V tem času se je na podlagi analiz finančnega ministrstva izkazalo, da je davek na premoženje nekaj, kar enostavno ne moremo še izvesti, zato smo to idejo dokončno opustili,” je ob napovedi božičnice razlagal predsednik vlade.
Na finančnem ministrstvu je ekipa Tarče želela preveriti, katere so poglobljene analize, na podlagi katerih so ugotovili, da reforme ne morejo izvesti. Prosili soo jih, če nam analizo posredujejo. Kot je poročala Gligorović so sporočili, da kot analizo opredeljujejo pogovore s strokovnjaki in sodelavci, razprave in preučitev odzivov.
Koliko bo delodajalce stala božičnica?
Namesto sistematične in postopne razbremenitve plač smo zdaj torej priča drugačnemu pristopu – davčno razbremenjeni božičnici.
V mesecu dni je ministrstvo za delo pripravilo predlog – ne interventnega, kot poudarjajo na ministrstvu, ampak posebnega zakona. Danes ga je obravnavala vlada. Podrobnosti o tem, kako bo zadeva urejena sicer nestrpno pričakujejo tisti, ki bodo morali izplačila zagotoviti – tudi v občinah.
“Vsak dodaten strošek, ki je nenapovedan za občino predstavlja, da mora nekam zarezati v nek drug plan, kajti proračuni se delajo vnaprej in vnaprej moraš določiti, koliko boš porabil. Pri nas, na naši občini, trenutno to ni problem, zaradi tega, ker je zaposlenih deset premalo. Seveda smo pa tudi lastniki vrtca. Vrtec pa ima 60 zaposlenih, kjer je pa treba zagotoviti z prerazporeditvijo,” je pojasnil župan občine Škofljica Primož Cimerman. V občini Škofljica sicer ocenjujejo, da jih bo božičnica stala med 50 in 100.000 evri. “Seveda, odvisno je od občine, nekatere občine poslujejo negativno, nekatere imajo kredite, nekatere pa tega nimajo. Dejstvo je to, da vedno zarežeš v nekaj. Želja je mnogo več, kot je denarja,” je še dejal.
Tudi šole bodo morale tik pred koncem leta prilagoditi finančne načrte. “Vidimo, da je to recimo temu tretjina stroškov, ki so pri nas, kot jih izdamo za plačo vsak mesec. Torej, kot bi dali še tretjino mesečne plače za naše zaposlene v poprečju. Približno 100 tisoč evrov, če zaokrožimo, je znesek,” je pojasnila ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenij Mojca Mihelič.
Plače nekaterih zaposlenih na šoli so financirane tudi iz zasebnih virov za opravljanje javne službe – na primer dodatni delavci v kuhinji ali pa dodatno strokovno in tehnično osebje za posebne programe. “Tam pa zna biti težava, kajti poseči bomo morali verjetno po virih, po sredstvih, ki so namenjena za drugo,” je opozorila in dodala, da posamezni nepredvideni stroški, med katere zagotovo sodi tudi božičnica, prinesejo negotovost, kako jih financirati. “Mi načrtujemo naše izdatke v mesecu februarju, ko postavljamo plan dela za celo leto. In za delovna mesta, ki so financirana iz lastnih sredstev, nimamo predvidenih izrednih odhodkov v smislu dodatkov pri. Verjetno bo tudi država morala v določenih primerih javnim zavodom pomagati, ne samo šolam, ampak tudi kakšnim drugim, ki nimajo tovrstnih presežkov, zdravstvenim domovom in podobno,” je še opozorila.
V velikih javnih sistemih, kot sta oba klinična centra – ki že tako poslujeta v rdečih številkah, pa bodo stroški za božičnico več milijonski. Mariborski UKC bo božičnica stala okoli 2,5 milijona evrov, ljubljanski pa okoli 5,5 milijona. Zaenkrat pa ni znan vir sredstev za božičnice in bo treba za izplačilo dogovoriti nov vir financiranja ali pa strošek priznati v ceni storitve, ki jih plačuje zdravstvena zavarovalnica, odgovarjajo iz obeh centrov.
V zasebnem sektorju božičnica oziroma nagrada za uspešnost ni novost. Lani je v povprečju znašala 1.362 evrov, prejelo pa jo je približno polovica zaposlenih. Med njimi so tudi zaposleni v trboveljskem Dewesoftu.
“Zadnjih nekaj let definitivno izplačujemo 13. plače. Ni pa to bilo vedno. Pri nas je izplačilo 13. plače ali božičnice, odvisno od tega, ali smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili. Lani je bila ta izplačana v višini osnovne bruto plače vsakega zaposlenega, kar pomeni, da je odvisno od tega, kakšno plačo ima vsak. Mi smo jo zelo veseli,” je pojasnila nekdanja generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc.
Kljub temu, poudarja Šmuc, nasprotujejo predlogu obveze božičnice. “Podjetja ne bodo imele nič časa, da se prilagodijo. Absolutno nič. Za tako pomembno zadevo bi pa moralo biti vsaj eno leto vnaprej znano, kakšni bojo pogoji dela, ki jih bojo podjetja imela.” Ob tem je dodala, da bi bilo smiselno uvesti neobvezno božičnico, saj je že regres obvezen. “Pri tem, da ljudje vejo, da so vzpostavili razmere, v katerih podjetje lahko izplača dodatno nagrado, ne pa, da je to Golobov dodatek,” je še prepričana.
V Pomurju je Golob napovedal še podaljšanje vinjet za štiri mesece. Če upoštevamo, da večina voznikov vinjete kupi na začetku leta, bo njihova veljavnost potekla tik po naslednjih parlamentarnih volitvah.
Vlado do takrat čaka še nekaj terenskih obiskov. In če je v Novem mestu napovedala božičnico, v Murski soboti podaljšanje vinjet, si je novinarka Gligorović postavila vprašanje – kaj si lahko obetamo, ko bo vlada obiskala še kakšno drugo regijo?
Pokojninska reforma je razdelila predvsem levi del političnega spektra
Proti reformi je 18. septembra glasoval samo eden od poslancev, nekdanji poslanec Levice Miha Kordiš. Tudi sicer so pozivi k zavrnitvi reforme prihajali samo z leve. Referendum zahteva Delavska koalicija, sestavljena iz več sindikatov in društev, ki zbira overjene podpise za referendum, je povzel novinar Klemen Košak.
“Na čigav račun se bo prihranilo? Če država ne bo dala več, delodajalci ne bodo dali več, od kod bodo prišli prihranki? Od delavk in delavcev, ki se bodo upokojevali kasneje, ki bodo prejeli manj pokojnine in ki se jim bodo slabše usklajevale,” opozarja eden od predstavnikov delavske koalicije, Miha Blažič.
Mesec: Socialna politika ne more postati kaznovalna politika
Na drugi strani reformo zagovarja šest od sedmih reprezentativnih sindikalnih central, ki so sodelovale v pogajanjih z vlado in delodajalci. “Vprašati se moramo, ali lahko, če bi to pokojninsko reformo zavrnili, zagotovimo, da se bo čez dve, tri leta za slovensko prebivalstvo upokojevalo pod boljšimi pogoji. In moj odgovor je, da ne,” pa meni glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Postavljajo se tudi vprašanja o razmerju med sindikati in vlado. Ministrstvo za delo je že julija zaključilo razpis za krepitev socialnega dialoga. Vsaki sindikalni centrali pripada slabih 208 tisoč evrov, pogodb ministrstvo do tega tedna ni podpisalo. To je storilo šele v torek, 14. oktobra. V preteklosti so sindikati na podpis ministrstva čakali približno mesec dni, tokrat pa je trajalo slabe tri mesece, ker je vlada potrebovala več časa za uvrstitev projekta v nacionalni razvojni program, so pojasnili na ministrstvu. Konfederacije bodo torej dobile denar.
Nasprotnikom reforme minister za delo Luka Mesec pripisuje zavednost in zanikanje politične ter demografske realnosti. “Moj kratek komentar bi lahko bil: odpustite jim, saj ne vedo, kaj delajo,” je pred časom dejal v izjavi za javnost. Nasprotovanja reformi po njegovem vodijo zasebni interesi nekdanjega poslanca Levice Kordiša in generalnega tajnika sindikata poklicnih gasilcev Davida Švarca. “Prvi je bil do pred kratkim član naše stranke in bi rad situacijo s pokojninsko reformo po vzoru Francije izkoristil za to, da si oblikuje bazo za svojo stranko. Drugi pa ima verjetno motive v tem, da je neuspešno kandidiral za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije,” je izjavil Mesec.
Med tem Kordiš in Švarc trdita, da skuša minister ljudi odvrniti od vsebine reforme. “Vse to se počne izključno iz razloga, tako jaz to razumem, da bi se tista vsebina prava, na katero mi opozarjamo in kjer nam pač vladajoča politika, ki je predlagatelj zakona, ne more parirati, preusmeri v neke osebne interese in politične sfere,” meni Švarc. Krivdo za razkol med sindikati Švarc pripisuje vodjem sindikalnih central. “Z naše strani lahko rečem, da gre za eno veliko veliko razočaranje, da sindikalne centrale počnejo, kar počnejo in da so tu delavstvo in upokojence pustili na cedilu,” je dejal Švarc.
“Ker se pokojninske reforme ne da vsebinsko braniti, posega minister Mesec po vseh možnih oblikah manipulacije in diskreditacije, tudi z osebnimi napadi tako name kot na razno razne sindikaliste. Temeljni razlogi, zakaj Mi, socialisti tej reformi nasprotujejo, so pa med drugim zapisani tudi v predvolilnem programu Levice,” je dejal Kordiš. V programu stranke Levica namreč piše: “Nasprotovali bomo dvigu upokojitvene starosti in zaostrovanju pogojev za upokojitev. Sredstva za povišanje pokojnin bomo pridobili tako, da bomo prispevke delodajalca postopoma izenačili s prispevki delavca oziroma delavke.”
To se ni uresničilo. Reforma dviguje upokojitveno starost za tiste z 40 leti delovne dobe iz 60 na 62 let, za tiste z manj delovne dobe pa iz 65 na 67 let. Prispevna stopnja za delodajalce ostaja pri 8,85 odstotka. Delavci bodo iz bruto plače še naprej prispevali precej več, 15,5-odstotka. Na drugi strani sicer reforma prinaša številne izboljšave za delavce in upokojence. Na primer dvig odmernega odstotka iz 63,5 na 70, višje vdovske in invalidske pokojnine, božičnico za upokojence, ki bo letos znašala 150 evrov, nato pa bo postopno rasla.
Dolgoletni direktor Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Marjan Papež je zadovoljen s tem, kar so uspeli izpogajati sindikati. A kljub temu je reforma tudi varčevalna. Ta vlada jo je pripravila, ker je prejšnja vlada evropski komisiji obljubila, da bo zmanjšala izdatke za pokojnine. Ta cilj je dosežen, pravi Papež. “Oziroma bo dosežen, ko bo zakon uveljavljen in upam, da bo.”
Nasprotniki obenem še opozarjajo, da je reforma pozabila na delavce, ki so v najslabšem položaju – na prekarne delavce. “Soočeni bodo z izbiro, ali se starostno upokojiti in torej za nizke pokojnine, ki se bodo s časoma v primerjavi s plačo še šibile, bodisi bodo, verjetno nezdravi, delali precej onkraj 70 leta,” opozarja Polona Torkar iz društva Asociacija, ki zastopa delavce v kulturi. Kot še poudarja, bo prekarce prizadelo podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojnine iz 24 na 35 let. V tem se po njenem kaže sprenevedanje glede položaja prekarnih delavcev. “Zaposlovalci so pogosto posameznikom ponujali delo prav v okviru samozaposlitve, država je to načrtno spodbujala, zato da bi pocenila stroške dela. S tem pa je prenesla skrb in breme, ne zgolj za zagotavljanje dela, temveč tudi za lastno socialno varnost, prav na te posameznike.”
Oglas