- krave molznice na paši - - 01.06.2022 – Trebnje - Ekološka kmetija Kukenberger – Ekosirarna, ekološka pridelava in predelava mleka, Gorenje Ponikve 20, //FOTO: Bojan Velikonja

Veterinarji bodo proti bolezni modrikastega jezika cepili okoli 460.000 goved, 90.000 ovac in 24.000 koz. Fotografija je simbolična. Foto: Bojan Velikonja

Cepivo naj bi plačala država, cepljenje pa rejci

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pripravila osnutek programa cepljenja proti bolezni modrikastega jezika, ki bo podlaga za obvezno cepljenje koz, ovac in goved. Iz predlaganega programa izhaja, da namerava država plačati zgolj cepivo, medtem ko bo storitev cepljenja, ki bo še precej večji strošek, bremenila rejce. Ker torej obvezno cepljenje naj ne bi bilo brezplačno, bodo tarča jeznih kmetov najverjetneje veterinarji praktiki, ki bodo morali cepiti živali.

Slovenija se je z boleznijo modrikastega jezika (angleško bluetongue virus – BTV) prvič spopadala že leta 2016, in sicer s sevom 4. Takrat so potrdili trinajst izbruhov pri govedu in štirinajst pri drobnici. S petletnim zaporednim cepljenjem vsega goveda in drobnice v letih od 2017 do 2021 so bolezen izkoreninili. Leta 2021 je Slovenija posledično pridobila status države, proste BTV, februarja letos pa ga je izgubila, potem ko so okužbo z BTV 4 potrdili v dveh rejah goved.

Katastrofalno poletje

Od letošnjega poletja smo priče pravi katastrofi. Osemnajstega julija so na območju Ilirske Bistrice pri drobnici prvič pri nas potrdili BTV 8. Bolezen se je potem naglo razširila po vsej državi in bila usodna predvsem za drobnico. Za BTV 8 oboleva tudi govedo, vendar so pogini pri njem redkejši.

Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so do 15. oktobra BTV 8 laboratorijsko potrdili v 82 obratih z drobnico, v 56 z govedom, v osmih s kamelidi ter pri dveh muflonih in enem gamsu.

Cepili bodo skoraj 600.000 živali

Zaradi množičnih poginov živali, zlasti drobnice, padca mlečnosti in prirasta, motenj v reprodukciji ter proizvodnih izgub se je država odločila za obvezno cepljenje vseh koz, ovac in goved, ki ga bodo izpeljali v začetku leta 2026, in sicer proti sevu 3 ter s kombiniranim cepivom proti sevoma 4 in 8. Proti BTV 3 zato, ker je razširjen v okoliških državah, proti BTV 4 in 8 pa zato, ker smo ta seva letos že potrdili tudi pri nas.

Na več kot 25.000 gospodarstvih bodo veterinarji cepili okoli 460.000 glav goved, na približno 8000 pa drobnico, od tega skoraj 24.000 koz in okoli 90.000 ovac. Odmerek cepiva naj bi stal okoli 1,5 evra. Skupni strošek njegove nabave je ocenjen na slabih šest milijonov evrov, saj bo treba govedo cepiti dvakrat s po dvema različnima cepivoma (proti BTV 3 ter proti BTV 4 in BTV 8 skupaj).

Združitev dveh cepljenj

Katera cepiva za zaščito pred BTV (proizvajajo jih v Španiji in Nemčiji) bo Slovenija uvozila, ta trenutek še ni znano. Rejci pristojne pozivajo k dobavi kakovostnih cepiv. Ker bodo vse živali istočasno prejele po dva odmerka cepiva (proti BTV 3 in kombinirano proti BTV 4 in 8), se tudi bojijo, kako se bodo odzvale na to. »V Belgiji smo spomladi cepili govedo s tremi različnimi cepivi. Ali so živali z vsemi cepili isti dan ali ne, je bilo prepuščeno odločitvi veterinarja. Pri nas na fakulteti nismo veliko združevali treh cepljenj, saj nismo bili prepričani, kako se bodo živali odzvale na to,« je za Dnevnik razložila Barbara Beci, slovenska veterinarka in strokovnjakinja za zdravje goved, zaposlena na veterinarski fakulteti v belgijskem Gentu.

Slovenija je laboratorijske preiskave za BTV zelo skrčila

Na Hrvaškem živalim, ki kažejo bolezenske znake, značilne za BTV, obvezno odvzamejo vzorce krvi in bris iz nosne votline za laboratorijske analize, vendar ne več kot desetim na posameznem gospodarstvu. Pojasnili so, da to počno zato, da bi imeli nadzor nad razširjenostjo bolezni po državi in tudi nad tem, kateri sevi krožijo. Ko bolezen na gospodarstvu enkrat potrdijo, novih vzorcev tam ne jemljejo več. Za objekt, pozitiven na BTV, štejejo tistega, v katerem so bolezenske znake zaznali pri vsaj eni živali in v katerem so BTV potrdili tudi laboratorijsko. Klinični pregled, odvzem vzorcev, laboratorijske preiskave so breme državnega proračuna. Slovenija se je kmalu po izbruhu BTV 8 odločila, da bo laboratorijske preiskave zelo skrčila. Izvajali so jih praviloma le, ko se je bolezen pojavila na novem geografskem območju oziroma pri novi živalski vrsti, zato pri nas podatek o številu gospodarstev, na katerih je bil BTV potrjen, niti približno ni realen.

Slovenija nacionalnega programa za obvladovanje BTV po mnenju kmetijske ministrice Mateje Čalušić ne potrebuje, »ker ministrstvo že zdaj izvaja ukrepe«. Hrvaška program zatiranja in spremljanja BTV ima, že četrto različico. Tam so BTV 8 prvič potrdili 28. julija, torej deset dni kasneje kot Slovenija, danes pa je razširjen v enajstih od enaindvajsetih županij in tudi v mestu Zagreb.

Na Hrvaškem potrdili tudi BTV 3

Na območju siško-moslavške županije so pred dnevi prvič na Hrvaškem potrdili tudi sev 3, ki je lani povzročal velikanske preglavice v nekaterih zahodnoevropskih državah, letos pa so ga že potrdile tudi Češka, Norveška, Združeno kraljestvo, Poljska, Litva, Madžarska in Romunija.

»Pri BTV 3 je tako pri ovcah kot pri govedu obolevnost v čredah skoraj stoodstotna. Pri ovcah je povprečna smrtnost v necepljenih rejah od 30- do 50-odstotna. Pri kravah je sicer nižja, ni pa izključena. V naših najhujših primerih je bila pri odraslih kravah smrtnost tudi do desetodstotna. To je ogromno. Najbolj so bile prizadete ovce, pri katerih je bolezen potekala zelo hitro. Zelo hitro je nastopila tudi smrt. Pri govedu so bili zelo pogosti abortusi in prehitro rojena teleta. Novorojenci, ki so se okužili že v maternici, so bili šibki in slepi. Oboleli biki so bili pogosto sterilni in krave so imele ogromne težave z oploditvijo. Po moji oceni se je proizvodnja mleka na čredni ravni v času izbruha v povprečju zmanjšala vsaj za 20 do 30 odstotkov,« je lanske izredne razmere v Belgiji zaradi BTV 3 opisala Barbara Beci.