Ministrica Katič ni več voznik te reforme

Poslanci na oktobrski redni seji državnega zbora nadaljujejo z drugo obravnavo nove pravosodne reforme, ki so jo pripravili na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom Andreje Katič. Za razpravo o predlogih štirih zakonov s tega področja – zakona o sodiščih, zakona o sodnikih, zakona o sodnem svetu in zakona o državnem tožilstvu – imajo poslanci na voljo slabih 17 ur.

Nova sodna reforma je že prestala tridnevno maratonsko sejo na parlamentarnem odboru za pravosodje, kjer so bila na zakonski paket vložena številna dopolnila. To je v sodniških vrstah sprožilo kritike, da je nova predlagana zakonodaja nepregledna, strokovno neustrezna in nevarna za pravno državo. V Sodnem svetu in sodniškem društvu v primeru potrditve reforme napovedujejo ustavno presojo.

Z novim zakonom o sodiščih se kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji vzpostavlja okrožje, ključna novost novega zakona o sodnikih pa je, da se zaradi ukinitve okrajnih sodišč uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika. Z novim zakonom o Sodnem svetu se mandat članov sodnega sveta omejuje na en mandat. Ob tem se dodajajo razlogi za prenehanje članstva v Sodnem svetu in širijo razlogi za izločitev člana sveta. Ključna novost zakona o državnem tožilstvu pa je uvedba ene vrste naziva državnega tožilca na prvi stopnji.

Na mize poslancev je danes najprej prišel nov zakon o sodiščih, s katerim se bodo okrajna sodišča ukinila oziroma preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Nov zakon prinaša eno vrsto prvostopenjskega sodišča – okrožno sodišče, ki bo pristojno za vse vrste zadev in kjer bodo odločali prvostopenjski sodniki z nazivom okrožni sodnik, je v državnem zboru pojasnila ministrica Katič.

Kot je dejala, je vrhovno sodišče že leta 2014 predlagalo uvedbo enotnega okrožja in enotnega sodnika. “V desetih letih analiz, razprav in usklajevanj so rezultati pripeljali do današnjega zakonodajnega paketa. Danes na prvi stopnji odločajo okrajna in okrožna sodišča. Dvotirni sistem se je izkazal za tog, številna okrajna sodišča so premajhna, preobremenjena in brez možnosti specializacije,” je navedla.

Predsedniki sodišč bodo po njenih besedah lahko razpolagali z večjim bazenom sodnikov, kar jim bo omogočilo bolj enakomerno razporejanje zadev, učinkovitejšo organizacijo dela, večjo specializacijo in hitrejše odločanje. Mandat predsednikov sodišč se skrajšuje s šest na pet let z možnostjo ponovitve mandata, uvajajo pa se tudi obvezni redni nadzori na vsake tri leta, je dodala ministrica.

Potrebo po spremembah je Katič utemeljila tudi s tem, da se učinkovitost sodišč kljub manjšemu številu ni izboljšala. “Okrožna sodišča imajo danes več sodnikov kot pred desetimi leti, prejemajo pa manj zadev in rešijo manj primerov,” je dejala ministrica in dodala, da število nerešenih zadev in sodnih zaostankov ostaja visoko. Samo lani je bilo več kot 70.000 nerešenih pomembnejših zadev, od tega 36.000 zaostankov, je navedla Katič.

Po njenih besedah to kaže na to, da ljudje predolgo čakajo na svojo pravico. “Prav to pa je bistvo predlaganih sprememb, torej da je pravica zagotovljena v razumnem času in primerljivem času med sodišči,” je poudarila Katič. Dejala je, da so rešitve oblikovali v sodelovanju s sodstvom, podprli pa so jih tudi predsedniki sodišč.

“Cilji so jasni – da bo vsak imel enako varstvo pravic ne glede na to, kje v Sloveniji jo uveljavlja, in da bodo sodniki enakomernejše obremenjeni. Le tako bomo povečali učinkovitost, kakovost in zaupanje v sodstvo ter okrepili temelje pravne države,” je navedla pravosodna ministrica.

V koaliciji so napovedali, da bodo zakon podprli. Predsednica parlamentarnega odbora za pravosodje iz vrst Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je poudarila, da je zakon spregledal bistven problem slovenskega pravosodja, ki je v njegovi veliki razdrobljenosti. “Delež sodišč s petimi ali celo z manj sodniki je nadpovprečno velik in znaša 60 odstotkov. Majhna sodišča so veliko bolj ranljiva, povečana je možnost nastanka sodnih zaostankov in onemogočena specializacija,” je navedla.

Med vloženimi amandmaji je Grgurevič posebej izpostavila tistega, ki se nanaša na zahtevo po obrazloženosti sklepov Sodnega sveta v povezavi z izbiro in imenovanji predsednikov in podpredsednikov sodišč. “Zahteva se, da Sodni svet obrazloženo navede razloge za izbiro ali neizbiro kandidata. Odločbe sodnega sveta morajo biti obrazložene, saj se s tem javnost prepriča o poštenosti postopka in enaki obravnavi. Samo obrazložena odločba nudi tudi možnost za uspešno sodno varstvo,” je dejala.

Poslanec Levice Milan Jakopovič je kot pomemben del reforme prav tako izpostavil spremembe pri delovanju Sodnega sveta. “V Levici se zavzemamo, da odločanje o sodstvu ne bo stvar ozkega kroga, temveč širše strokovne skupnosti. Sodstvo ne more biti vase zaprt sistem, mora imeti prostor za nadzor, zato je demokratizacija Sodnega sveta eden od ključnih korakov k večji legitimnosti in zaupanju v sodno vejo oblasti,” je dejal Jakopovič.

Poslanka SD Mojca Šetinc Pašek pa je navedla, da je zakon o sodiščih organizacijski temelj paketa sodniške zakonodaje. “Zakon o sodiščih predstavlja temeljni kamen prenove slovenskega sodnega sistema. Predlog ni namenjen preoblikovanju zaradi preoblikovanja, temveč odpravi ključnih slabosti, ki jih vztrajno izpostavljajo tako domači kot tudi mednarodni strokovnjaki,” je povedala Šetinc Pašek.

V opoziciji so do nove sodne reforme kritični in ji nasprotujejo. “Reforma bi morala prinašati izboljšave, večjo učinkovitost, jasnost in zaupanje v pravosodni sistem. Vendar pa se v tem primeru namesto reforme zdi, da imamo opravka s poskusom preoblikovanja sistema brez jasne vizije in z mnogimi odprtimi vprašanji,” je dejal poslanec SDS Zoran Mojškerc. Če se je predlog zakonodaje pripravljal deset let, kako je možno, da je po toliko letih usklajevanj in sestankov na zakon prišlo toliko pripomb strokovne javnosti, se je vprašal Mojškerc.

Poslanec NSi Franc Medic se je strinjal, da je nov zakon o sodiščih slab, pomanjkljiv in da ne rešuje ključnih problemov. “Ta zakon ne izenačuje razlik v obremenjenosti sodnikov in sodišč ter ne rešuje kadrovskega primanjkljaja sodnikov,” je izpostavil Medic. Zgolj ukinitev okrajnih sodišč in njihovo preoblikovanje v zunanje oddelke okrožnih sodišč še ne bo prineslo učinkovitih rešitev, je dodal poslanec NSi.

Vodja nepovezanih poslancev in predsednik Demokratov Anže Logar pa je dejal, da se je zgodba s sodno reformo začela, ker je Sodni svet “po dolgem času začel opravljati svojo nadzorno funkcijo s poudarkom na meritokraciji”. “Branilci statusa quo v sodstvu oziroma tisti, ki so zadovoljni, da sodstvo ne deluje optimalno, so se zaradi teh in drugačnih razlogov pač zganili,” je navedel Logar.

Ministrico Katič je vprašal, ali je na strani delujočega sodnega sistema ali na strani ohranjanja nedelujočega statusa quo. “Če ste med tistimi, ki želijo iskreno spremeniti sodni sistem na bolje, potem morate izreči jasen ne v postopku spreminjanja sodne zakonodaje, kot ga spremljamo danes tu,” je povedal Logar.

Koaliciji in stranki SD, iz katere prihaja ministrica Katič, je med drugim očital, da je z velikim številom vloženih amandmajev “dobesedno izmaličili” sodno reformo. “Šli so celo tako daleč, da so pripravili amandmaje za eno osebo, ki želijo še dolgo bivanje med sodnimi vrstami, čeprav je skladno z zakonom ta oseba že zrela za upokojitev,” je dejal predsednik Demokratov.

Pri tem je imel v mislih dopolnilo, ki bi na predlog Grgurevič omogočilo podaljšanje oziroma dokončanje mandata predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću, ki se bo moral konec letošnjega leta zaradi dopolnjenega 70. leta starosti upokojiti. Odbor za pravosodje tega dopolnila na koncu sicer ni sprejel.

Logar je nato v razpravi znova izpostavil, da se je zgodba s sodno reformo začela, ker se je Sodni svet lotil postopka razrešitve predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika. “In takrat se je potem začel ta desant na sodno vejo oblasti, ki ga vodi ministrica samo navidezno, v resnici pa se očitno vodi iz nekih drugih logov,” je povedal Logar in dodal, da bi se morali pojaviti “klicaji”, ko začne politika govoriti, da je namen sodne reforme demokratizacija Sodnega sveta.

Ministrici Katič je ob tem očital, da ni več “voznik te sodne reforme”, ampak da jo je pri tem kot predsednica odbora za pravosodje premagala Grgurevič. Katič je Logarju na drugi strani očitala laži in zavajanja. Dejala je tudi, da sodna reforma ni v ničemer povezana s sodbo ESČP, ki Pogačnika bremeni, da je v odmevnem primeru odvzema otrok materi kršil pravila glede dodeljevanja zadeve sodnikom.

“Bilo je rečeno, da smo to zakonodajo šli na vrat in nos spreminjati zaradi zadeve X. To je grobo zavajanje. Odločba ESČP v zadevi X je bila izdana 19. decembra 2024. Govorili smo o vseh razpravah in analizah, ki so bile narejene od leta 2014 naprej,” je poudarila Katič. Priznala je, da se ni strinjala z amandmaji, ki so bili na vloženi na seji odbora za pravosodje na pobudo Grgurevič. A kot je dejala, bodo z dopolnili koalicije in Svobode zdaj naslovili vse pomisleke, ki so jih izpostavili različni deležniki na čelu s Sodnim svetom.

Poslanci so v nadaljevanju obravnavali zakon o sodnikih. Katič je poudarila, da bo nov zakon, ki po njenih besedah celovito ureja vsa področja, povezana s položajem sodnika, nadomestil sedanji zakon o sodniški službi. Kot je dejala, se glavna novost nanaša na uvedbo naziva prvostopenjskega sodnika okrožni sodnik.

Katič je pojasnila, da se zato spreminjajo posebni pogoji za izvolitev okrožnega sodnika. Po novem bodo za izvolitev po opravljenem pravniškem državnem izpitu namesto sedanjih šestih potrebna štiri leta delovnih izkušenj. “Odločanje o prvi izvolitvi sodnika ostaja v pristojnosti državnega zbora, ko pa bo kandidiral na višje sodniško mesto in je bil izbran, o teh imenovanjih odloča Sodni svet,” je navedla.

Vrhovne sodnike, ki so pred tem že opravljali sodniško funkcijo, bo tako po novem namesto državnega zbora volil Sodni svet, v rokah poslancev pa še naprej ostaja izvolitev predsednika vrhovnega sodišča. Prenosu izvolitve vrhovnih sodnikov z državnega zbora na Sodni svet nasprotujejo v SDS in NSi, ki zakona ne podpirata.

“Takšno zmanjševanje pristojnosti državnega zbora lahko povzroči videz izgube nepristranskosti in neodvisnosti sodstva, česar pa si kot demokratična družba ne smemo privoščiti,” je opozoril Mojškerc. Medic je prav tako poudaril, da je prenos pristojnosti izvolitve vrhovnih sodnikov z državnega zbora na Sodni svet sporen z vidika ustavnega načela delitve oblasti.

Logar pa je dejal, da “pristop koalicije, ki je z reformo čakala do izteka mandata in njeno uveljavitev potisnila v naslednji vladni mandat, kaže na poskus omejevanja manevrskega prostora prihodnji vladi”. Takšno ravnanje pa po njegovih navedbah poglablja krizo pravne države in ne vzbuja zaupanja državljanov v institucije.

Zakon ureja tudi institut premestitve in dodelitve sodnika. Katič je poudarila, da se odločanje o dodeljevanju sodnikov na vrhovno sodišče za potrebe sodne uprave prenaša na predsednika vrhovnega sodišča. Med razlogi za to je navedla, da mora predsednik vrhovnega sodišča zaupati svoji najožji ekipi sodelavcev. Dodala je tudi, da je predsednik kot predstojnik odgovoren za rezultate dela vrhovnega sodišča.

V Sodnem svetu s takšno rešitvijo niso zadovoljni, saj menijo, da gre za omejevanje diskrecijske pravice sveta pri izbiri kandidatov oziroma pri dodelitvah sodnikov. A v koaliciji takšnih pomislekov nimajo. “Edino pravilno je, da ima pri dodelitvi sodnikov, ki se bodo ukvarjali s sodno upravo, odločilno vlogo predsednik vrhovnega sodišča,” je v razpravi ocenila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda.

Katič pa je poudarila, da bo z mnenjem v postopku dodelitve na vrhovno sodišče sodeloval tudi Sodni svet. “Menimo, da smo se s tem zelo približali tudi temu, kar so bili očitki Sodnega sveta. Namen te rešitve ni omejevanje pristojnosti Sodnega sveta, temveč zagotavljanje operativne učinkovitosti predsednika Vrhovnega sodišča pri vodenju projektnih, razvojnih in strokovnih nalog,” je poudarila ministrica.

Dotaknila se je tudi krepitve vloge predsednikov sodišč v postopkih imenovanja sodnikov. Kot je poudarila, predsedniki sodišč v fazi izbirnega postopka že zdaj podajo mnenje o kandidatih, pogosto po opravljenem razgovoru z njimi, dokončno mnenje pa nato posredujejo Sodnemu svetu. Ta predsednike sodišč praviloma že zdaj povabi k sodelovanju, ko opravlja razgovore s kandidati. Predsedniki lahko kandidatom zastavljajo vprašanja, nimajo pa glasovalne pravice. “Zakon torej ne uvaja neke nove prakse, temveč zgolj uzakonja že obstoječo ureditev, ki se je v praksi izkazala za ustrezno in koristno,” je dodala ministrica.

Poslanci so se nato lotili razprave o zakonu o Sodnem svetu. Katič je dejala, da gre za spremembe zakonodaje, ki so bile pripravljene v sodelovanju s Sodnim svetom. Njihov namen je povečanje strokovnosti dela in krepitev transparentnosti delovanja Sodnega sveta ter ureditev disciplinskih postopkov zoper sodnike na način, ki je skladen z ustavo, je poudarila ministrica.

Mandat članov Sodnega sveta bo po novem omejen na en mandat, natančneje se tudi opredeljuje, kdaj novoizvoljeni član sveta lahko začne z delom. V primeru, ko mandat več članom poteče hkrati, novi pa še niso izvoljeni, se bo ob prisotnosti predsednika državnega zbora izvedel žreb, kateri član nadaljuje mandat.

V zakonu se določajo tudi dodatni razlogi za prenehanje funkcije članov Sodnega sveta, in sicer v primerih, če je bil sodnik imenovan na višje sodniško mesto pod pogojem, da je bil izvoljen z liste kandidatov posamezne stopnje sodišča, ali če je bil imenovan za predsednika ali podpredsednika sodišča. Širijo se tudi razlogi za izločitev člana Sodnega sveta. Ta se bo moral sam izločiti, če je v sorodstvenem razmerju s predsednikom sodišča, ki v postopku pred svetom podaja mnenje.

Ministrica je dejala, da bodo morale odločitve Sodnega sveta o izbiri kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo, napredovanje na višje sodniško mesto in imenovanje za predsednika ali podpredsednika sodišča vsebovati oceno izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev ter obrazloženo navedbo odločilnih razlogov, zaradi katerih izbrani kandidat najbolje izpolnjuje kriterije.

V zvezi z očitki, da predlagane rešitve predstavljajo neposreden napad na Sodni svet, pa je Katič dejala, da so bili na seji odbora za pravosodje sprejeti amandmaji, katerih vsebina je v določenih delih “presenetila” tudi pravosodno ministrstvo. “Po ponovni proučitvi ugotavljam, da sedaj vloženi amandmaji ustrezno naslavljajo, kar je bilo med strokovnim usklajevanjem dogovorjeno z deležniki,” je dejala Katič.

Kot je znano, je do dosedanjega delovanja Sodnega sveta kritična tudi poslanka in predsednica parlamentarnega odbora za pravosodje Lena Grgurevič. “Sodni svet ni sodna oblast, ima pa izjemne in vse številčnejše pristojnosti, na podlagi katerih lahko trdimo, da nosi velik del odgovornosti za delovanje sodstva v Republiki Sloveniji,” je navedla Grgurevič.

Kot je dejala, je Sodnemu svetu treba predpisati postopek delovanja, v katerem bo moral na sodniška mesta izbirati zgolj najboljše kandidate. “Kakšen upor zoper te potrebne spremembe vrši Sodni svet, je vidno iz njegovih objav in medijev. Sodni svet se že več dni v javnosti krčevito trudi ustvarjati vtis, da je podvržen pritiskom politike, ker bi moral samo obrazložiti svoje odločbe na način, da izbira najboljše kandidate,” je navedla.

Ob tem se je koalicijskim partnerjem zahvalila za podporo in dejala, da je nastopil čas, da koalicija tudi pri Sodnem svetu tako kot na drugih področjih, ki so bila v tej državi “nedotaknjena 30 let”, naredi korak naprej. Spremembe podpirajo tudi v SD. Kot je povedala njihova poslanka Mojca Šetinc Pašek, zakon zmanjšuje “prostor za improvizacije, krepi merila, varuje nepristranskost ter odpravlja praznine, ki so jih izpostavili sodna praksa in evropske smernice”.

Opozicija je do predlaganih sprememb, ki zmanjšujejo pristojnosti Sodnega sveta pri izbiri sodnikov, kritična. “Takšni predlogi vodijo v smer, da se bo sodna veja lahko samoreproducirala brez kakršnekoli zunanje kontrole, kar je v nasprotju z načelom delitve oblasti, kjer ena drugo nadzorujejo in omejujejo,” je izpostavil Mojškerc in dodal, da bodo v SDS zakonu nasprotovali.

Spremembam prav tako niso naklonjeni v NSi. Medic je dejal, da zakon ne pomeni nič dobrega za avtonomijo in neodvisnost Sodnega sveta. “Pomeni večanje vpliva znotraj sodstva in podleganje različnim interesom,” je dodal poslanec NSi. Logar pa je menil, da gre pri omenjenem zakonu za “neposreden udar” na neodvisnost sodne veje oblasti.

“Sodni svet v aktualni sestavi svoje delo opravlja strokovno in odgovorno. V normalni državi bi bil to razlog, da se delo Sodnega sveta še okrepi in da se mu gre naproti, a ne pod vlado Roberta Goloba. Sodnemu svetu želijo nadeti nagobčnik, mu zbiti integriteto, poseči v njegovo integriteto in avtoriteto,” je dejal Logar.