V pogovoru s senatorji je opozorila na pomanjkljiv varnostni sistem muzeja, ki varuje eno najslavnejših svetovnih zbirk, na kar je opozarjala že prej. Foto: EPA
Medtem ko so ministri na tiskovnih konferencah zanikali napake v varnostnem sistemu muzeja, je direktorica Louvra danes predstavila skrb vzbujajočo sliko, saj je po njenih odgovorih senatorjem postalo jasno, kako težko je zagotoviti zadostno varnost v najbolj obiskanem muzeju na svetu, predvsem pa kako pomanjkljiv je trenutni varnostni sistem.
Tatovi so zlahka opazili, da je bila na zunanjem zidu Apolonove galerije ena sama kamera, ki je bila usmerjena v napačno smer, zaradi česar so se lahko neopaženo približali muzejski stavbi in je preteklo nekaj časa, preden so varnostniki opazili vlom. Po besedah Laurence des Cars je videonadzor na zunanjščini stavbe zelo nezadosten, v notranjosti pa so nekateri prostori prestari, da bi se lahko prilagodili sodobnim varnostnim standardom.
“Naložbe v varnostni sistem počasne in nezadostne”
Kljub velikanskemu številu obiskovalcev (lani so jih v Louvru našteli 8,7 milijona) so po besedah direktorice naložbe v varnostni sistem počasne in nezadostne, vendar pa so proračunski izzivi nekaj, s čimer se spopadajo vsi veliki muzeji po svetu, dodaja. V nekaj več kot dveurnem pogovori je med drugim izrazila upanje, da se bodo dela za izboljšanje varnosti začela na začetku leta 2026, da pa bo glede na zastarelo infrastrukturo to verjetno izziv.
Dejala je še, da so bili pred dvema letoma največja skrb muzeja, kako onemogočiti okoljskim aktivistom, da ne polijejo slik z juho, danes pa imajo težave z organiziranim kriminalom, poroča BBC.
Fotografija, posneta v nedeljo, ko je Louvre zaprl vrata za obiskovalce. Foto: EPA
V muzej so vstopili prvi obiskovalci
Za javnost ostaja zaprta le Apolonova galerija, iz katere so bile ukradene dragocenosti, katerih vrednost je ocenjena na 88 milijonov evrov. Številna ekipa preiskovalcev medtem nadaljuje lov za storilci, pri čemer jih vodi prepričanje, da je bila na delu organizirana kriminalna združba. Policija pregleduje posnetke videokamer v okolici muzeja in na glavnih avtocestah, ki vodijo iz Pariza, da bi na posnetkih odkrili tatove, ki so pobegnili na skuterjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Za Francijo neprecenljivi dragulji
Po besedah pariške tožilke Laure Beccuau, ki je v torek sporočila ocenjeno vrednost ukradenih draguljev, tatovi seveda ne morejo pričakovati tega zneska, če bi dobili “zelo slabo idejo, da nakit razstavijo in ga pretopijo”. Izrazila je upanje, da bodo imeli to v mislih, preden uničijo za Francijo neprecenljive dragulje. Tožilka je potrdila, da so v rop vpleteni štirje posamezniki in da policija preiskuje prstne odtise, ki so jih pustili za sabo na kraju zločina.
Laurence des Cars odgovarja pred vprašanji senatnega odbora za kulturo. Foto: EPA
Kot smo poročali, so tatovi v muzej vstopili skozi okno s pomočjo transportne lestve in rezalne opreme. Med podvigom, ki je trajal le sedem minut, so tatovi odnesli devet kosov nakita iz 19. stoletja. Med begom so sicer izgubili krono cesarice Evgenije, ki je padla na tla in se poškodovala.
Direktorica Louvra ponudila svoj odstop, ki pa ni bil sprejet
Laurence des Cars, ki je na čelu Louvra od leta 2021, je danes popoldne za senatni odbor za kulturo med drugim detajlno povzela, kako je potekala tatvina. Kot je dejala, so v nedeljo ob 9.30 zamaskirani tatovi ob muzeju parkirali kombi in se pretvarjali, da izvajajo vzdrževalna dela. S pomočjo transportne lestve so dosegli Apolonovo krilo, nato pa jim je uspelo narediti luknjo v prostor, kjer so bili dragulji, in vanj tudi vstopili. V tistem trenutku so varnostniki opazili vlom. Tatovi so hitro pobegnili in sprožil se je alarm. Ob 9.37 je varnostna služba obvestila policijo, da se je zgodil vlom v muzej, je dodala.
Potreben je nov varnostni sistem z izpopolnjenim videonadzorom
Kot poroča BBC, je des Cars pozivala k vzpostavitvi policijske postaje v Louvru in dejala tudi, da je treba podvojiti število varnostnih kamer. Pravi, da je v muzeju potreben nov sistem, ki bo lahko “vse videl”, ter moderniziran sistem za odkrivanje vlomov. Na vprašanje, ali je videosistem deloval, je pritrdila, prepozno pa so opazili prihod tatov zunaj stavbe. “Pomanjkljivosti našega varnostnega sistema so znane,” je dejala. Ob tem je opozorila, da se varnostne kamere starajo in ne pokrivajo celotnega območja zunanjih zidov Louvra. Edina kamera Apolonove galerije je bila usmerjena proti zahodu in ni pokrivala balkona, kjer se je zgodil vloma. Direktorica je dejala, da je ponudila svoj odstop, vendar ni bil sprejet.
Slab videonadzor
Ob tem so nekateri senatorji izrazili začudenje nad omejenim in zastarelim varnostnim sistemom v Louvru. Laurence des Cars temu ni oporekala. Dejala je tudi, da nihče ne pričakuje, da bi bili muzejski varnostniki oboroženi, vendar če bi kamera posnela tatove, ki so napadli Louvre, preden so se povzpeli z lestvijo na balkon, bi policija morda prispela v nekaj minutah, ki so jih potrebovali za vdor.
Krona cesarice Evgenije, ki so jo tatovi izgubili med begom. Foto: Reuters
Zamude pri nadgradnji varnostnih sistemov
Odmevna tatvina je znova razvnela polemiko o pomanjkljivi varnosti v francoskih državnih muzejih, za katere velja, da so slabše varovani od francoskih bank. Poročilo francoskega računskega sodišča, ki ga je pridobil AFP in zajema obdobje od 2019 do 2024, vključuje tudi opozorilo glede nenehnih zamud pri nadgradnji varnostnih sistemov v muzeju v središču prestolnice, kjer je bila le četrtina enega od kril pod videonadzorom.
Očitki glede krhkih vitrin
V torek so se v Louvru odzvali tudi na kritike glede krhkosti vitrin, v katerih je (bil) razstavljen nakit. Kot so sporočili, so bile nameščene leta 2019 in “pomenijo znatno izboljšanje varnosti”. Tudi ministrica za kulturo Rachida Dati je zavrnila obtožbe o neustreznih varnostnih ukrepih v Louvru. “Ne, niso neustrezni. To je dejstvo. Varnostni ukrepi so delovali,” je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA v torek izjavila v parlamentu.
Oglasil se je tudi sindikat, ki je opomnil, da so v Louvru zmanjšali število varnostnikov, čeprav se je obisk muzeja močno povečal. Kot je poudaril predstavnik sindikata, “brez fizičnega nadzora ne gre”. Sredi junija letos je moral muzej en dan za več ur celo zapreti svoja vrata, saj so zaposleni protestno zapustili delovna mesta zaradi prenatrpanih muzejskih prostorov in “slabših pogojev za obisk”.
Med ukradenimi predmeti je tudi z dragulji okrašena broška cesarice Evgenije. Foto: Reuters
Alarmni sistem na oknu okvarjen že pred mesecem dni
Glede na opis poteka dogodkov, ki so ga podali preiskovalci, je po pisanju DPA-ja vprašljivo, ali se je alarm sprožil takoj, ko so vlomilci vstopili v razstavni prostor, ali šele minuto pred tem, ko so pobegnili skozi okno, skozi katero so tudi vstopili v muzej.
Po besedah novinarja in umetnostnega zgodovinarja Didierja Ryknerja, sicer ustanovitelja spletne revije La Tribune de l’Art, je bil alarmni sistem na prizadetem oknu že pred mesecem dni označen kot okvarjen. Pri tem se je skliceval na notranje vire v Louvru, eden od njih naj bi bil “na zelo visokem položaju”. Kot je še dodal Rykner, ni jasno, ali je bila napaka medtem odpravljena.
Oglas